Dialektika pravnega načela – protislovje in arbitrarnost odločitve

Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 3-4

Eno od obeležij pravne teorije po drugi svetovni vojni je interes, ki ga je namenila raziskovanju načel v pravnem diskurzu. Pravna teorija je razvila več instrumentov, ki omogočajo uporabo pravnih načel (na primer R. Dworkin). V pričujočem prispevku so poudarjeni razlogi, zaradi katerih velja aplikacija načel za težjo od aplikacije pravil.
Eno od obeležij pravne teorije po drugi svetovni vojni je interes, ki ga je namenila raziskovanju načel v pravnem diskurzu. Pravna teorija je razvila več instrumentov, ki omogočajo uporabo pravnih načel (na primer R. Dworkin). V pričujočem prispevku so poudarjeni razlogi, zaradi katerih velja aplikacija načel za težjo od aplikacije pravil. Ključna je okoliščina, da načel ne moremo uporabiti na način »vse ali nič«. To izhaja iz dejstva, da načelo vsebuje v sebi protislovno strukturo: načelo je v konkretnem primeru vselej izvršeno in hkrati ne-izvršeno. To je kočljiva situacija, ki neizogibno prinaša element arbitrarnosti v sodno odločanje. Predstavljen je koncept, ki se zna soočiti s tem obeležjem in ga uspe obdržali na obrobju odločanja. Z drugimi besedami, koncept, ki uspe kljub momentu arbitrarnosti vztrajati pri tezi enega pravnega odgovora.

Spletno naročilo edicije: Številka 3-4/2018

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo