Kazenskopravno varstvo slabotnih oseb v luči določb KZ-1

Ob vse večjem zanimanju kriminalitetne politike za žrtve kaznivih dejanj in posebni pozornosti, ki se namenja ranljivim skupinam žrtev, avtorica v prispevku raziskuje, kako veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) obravnava slabotne osebe kot žrtve kaznivih dejanj. Novela KZ-1C je pri dveh novih kaznivih dejanjih kot kvalifikatorno obliko določila dejanje, storjeno zoper slabotno osebo, in s tem povečala nabor zakonskih določb, ki vsebujejo besedno zvezo

»slabotna oseba«. Ker vsebinski domet tega pojma v teoriji in sodni praksi ni razjasnjen, avtorica osrednji del razprave namenja analizi posameznih določb kazenskega zakonika in s pomočjo ustaljenih metod razlage ugotavlja, kakšna je vsebina normativnega zakonskega znaka »slabotna oseba«, ki ga zakonoda- jalec vse pogosteje vključuje v posamezne inkriminacije in ki mora biti izpol- njen, da lahko govorimo o izpolnjenosti biti inkriminacije v splošnem pojmu kaznivega dejanja.