V letu 2010 smo dobili prvi predpis o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb v državni lasti. Prinesel je bistveno spremenjen odnos do uprav­ljanja gospodarskih družb, kjer ima država lastniški delež. Sprejem zakona sovpada s sprejemom Slovenije v OECD, kjer korporacijskemu upravljanju posvečajo veliko pozornosti. Slaba praksa korporacijskega upravljanja iz preteklosti je doživela prve spremembe, ki pa bodo morale biti deležne še številnih popravkov. Vendar je to šele prvi korak. Drugi korak, ki bo bistveno težji, je korporacijskoupravljavska kultura (morala), ki je osnova za to, da bodo norme korporacijskega upravljanja sploh lahko opravile svojo funkcijo. Ne gre za klasično pravno mantro, po kateri norme sploh ne bi bile potrebne, če bi bila korporacijskoupravljavska kultura dovolj visoka. Tudi v državah z dolgo tradicijo korporacijskega upravljanja imajo težave.