Laesio enormis v gospodarskem pogodbenem pravu

Avtor v prispevku s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize razpravlja o (ne)potrebnosti instituta laesio enormis v gospodarskem pogodbenem pravu. Pri tem ugotavlja, da moderne zakonodaje v veliki večini nasprotujejo klasičnemu, aritmetičnemu pravilu o nadpolovičnem prikrajšanju, oškodovani pogodbeni stranki, katere dajatev je bila v velikem nesorazmerju z dajatvijo nasprotne stranke, pa prek različnih pravnih institutov še vedno omogočajo, da takšno pogodbo uspešno izpodbija. V sklepu avtor ugotavlja, da institut povzroča ekonomsko neoptimalen razvoj trga informacij ter s tem manjša družbeni proizvod. Laesio enormis namreč ne omogoča vrednotenja znanja in informacij kot strošek ter s tem zanemari dejstvo, da ne gre za dve vnaprej dani dobrini, temveč za posledico investicije v preteklosti, ki se mora poplačati v sedanjosti.