Navodila za pisanje

1.

Pravnik praviloma objavlja le dela, ki še niso bila objavljena in tudi ne poslana v objavo drugemu časopisu. Če pisec že objavljenega prispevka meni, da so posebni razlogi tudi za objavo v Pravniku, mora sporočiti, kje je bil sestavek objavljen oziroma komu je bil poslan v objavo. Če pisec v svojem prispevku navaja ugotovitve, ki jih je argumentiral in/ali izvajal že v kakšnem svojem drugem delu, je ko­rektno do izdajatelja oziroma založnika tistega besedila, da v sprotni opombi navede, da je o tem že pisal in kje. Če pa dele besedila iz svojega v Pravniku objavljenega članka v identični obliki objavi v drugi publikaciji, mora navesti, da je o tem (širše) že pisal v članku, ki je bil objavljen v reviji Pravnik. Če je bil prispevek pripravljen na podlagi kakšnega drugega prispevka, tj. besedila, ki je bilo pripravljeno z drugim namenom (seminarska naloga, diplomska, magistr­ska ali doktorska naloga, poglavje v kakem drugem, morda še ne objavljenem knjižnem delu ipd.), je treba to v prvi sprotni opombi izrecno navesti.

Primer: Prispevek je bil pripravljen na podlagi magistrske naloge z naslovom Hitri postopek in pravna sredstva v ZP-1, ki sem jo avtor pod mentorstvom dr. Janeza Novaka uspešno zagovarjal 5. maja 2008 na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Avtor za uredništvo navede tudi razlike med obema besediloma (npr. v obsegu, upoštevanih novejših podatkih in dodatnih virih), uredništvo pa presodi, ali je objava prispevka primerna.

2.

Prispevki naj bodo poslani po katerem od elektronskih medijev ali e-pošti (bostjan.koritnik@revija-pravnik.si).

Prispevki morajo biti jezikovno neoporečni, sicer bo besedilo avtorju vrnjeno v popravo oziroma bo objava prispevka zavrnjena. Naslov prispevka in naslovi prve ravni morajo biti zapisani z verzalkami (tj. velikimi tiskanimi črkami), naslovi nižjih ravni pa z malimi črkami. Ime in priimek pisca z izobrazbo, znanstvenim naslovom in/ali akademsko stopnjo ter funkcijo in institucijo, v kateri je zaposlen, naj bosta navedena pod naslovom.

Primer: Janez Novak, univerzitetni diplomirani pravnik, doktor upravnih znanosti, svetovalec uprave, Ius, d. d., Ljubljana.

3.

Prispevke razvršča v rubrike revije uredniški odbor, če pa avtor želi, da se njegov sestavek uvrsti v določeno rubriko, naj to posebej navede. Pri člankih mora pripraviti sinopsis v slovenščini in angleščini (vključno s prevodom naslova) ter ključne besede v obeh jezikih zaradi spletnega iskalnika. Sinopsis naj obsega največ 15 vrstic. Najprej naj bosta navedena priimek (v celoti z velikimi črkami) in ime pisca, nato pa naslov članka in označba revije.

Primer: NOVAK, Janez: Pravna sredstva v ZP-1, Pravnik, Ljubljana 2008, let. 63, št. 1–3 oziroma NOVAK, Janez: Legal Remedies in ZP-1, Pravnik, Ljub­ljana 2008, Vol. 63, Nos. 1–3.

Avtor lahko, če želi, pripravi tudi daljši povzetek v angleščini ali nemščini, ki bo objavljen za člankom v slovenščini. S tem bo dosegel preprostejše razširjanje idej prispevka med tujimi bralci.

Pravnik objavlja prispevke tudi v tujih jezikih (angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina, hrvaščina, srbščina; v latinici), kadar je za to poseben razlog, ki ga avtor sporoči uredništvu, in ga uredništvo na tej podlagi sprejme v objavo. Besedilo mora biti v takem primeru prav tako jezikovno neoporečno, saj lekture besedila v tujem jeziku uredništvo ne opravlja, mora pa avtor pripraviti poleg krajših povzetkov v slovenščini in angleščini iz prvega odstavka te točke navodil tudi daljši povzetek v slovenskem jeziku, v dolžini približno 6.000 do 10.000 znakov. V posamezni številki ne bo objavljen več kot en članek v tujem jeziku.

4.

Obseg prispevka je odvisen od teme, ki jo avtor obravnava, pri tem pa je treba upoštevati temeljno vsebinsko zasnovo revije, ki naj bi pokri­vala čim več pravnih področij. V rubriki Članki naj prispevki obsegajo največ dve avtorski poli (60.000 znakov s presledki oziroma približno 30 strani s presledkom med vrsticami 1,5) in drugi prispevki v obsegu do ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki oziroma do približno 15 strani s presledkom med vrsticami 1,5). Vse pa je šteto skupaj s sprotnimi opombami in sezna­mom literature. Za objavo prispevkov z večjim obsegom se je treba dogovoriti z uredništvom.

5.

Na koncu članka naj bo po možnosti seznam uporabljenih virov s popolnimi bibliografskimi podatki (glej 7. točko) po abecednem redu priimkov, spletne strani pa naj bodo navedene posebej. V tem primeru se v sprotnih opombah (pod črto) navedejo samo prva črka imena in priimek s pristavkom »nav. delo« in stran uporabljenega vira.

Primer: J. Novak, nav. delo, str. 55.

V neposredno sledečih sprotnih opombah pa se zapiše zgolj »Prav tam.« ozi­roma – če je le stran istega vira druga – »Prav tam, str. 56.«

Če je isti pisec naveden z več deli, se dopiše leto, v katerem je bilo delo objavljeno.

Primer: J. Novak, nav. delo (2005), str. 55.

Če je na koncu prispevka seznam uporabljenih virov, pri spletnih straneh ni treba pisati datuma zadnjega ogleda (ker je ta podatek v seznamu literature).

Opombne številke se pišejo za ločili. Sprotne opombe se končajo s končnim ločilom.

6.

Če prispevku ni priložen seznam uporabljenih virov, se navedejo popolni bibliografski podatki (glej 7. točko) samo v tisti opombi, kjer se delo prvič pojavi, pozneje pa se navedejo samo ime in priimek avtorja s pristavkom »nav. delo« in stran uporabljenega vira.

Primer: J. Novak, nav. delo, str. 55.

7.

Popolni bibliografski podatki obsegajo:

• pri knjigah: ime in priimek pisca, naslov knjige (pri večkratnih izdajah tudi označbo številke izdaje), morebitnega prevajalca in praviloma založbo ter kraj in leto izdaje.
  
  Primer: Janez Novak: Pravna sredstva v ZP-1. Druga izdaja, prevod Mitje Anglista, Pravna založba, Ljubljana 2008.
• pri zbirkah člankov in poglavjih v knjigah: poleg pisca članka in naslova ter strani obsega citiranega članka oziroma poglavja tudi naslov zbirke oziroma knjige ter imena in priimki avtorjev oziroma morebitnih redaktorjev, z označbo, če gre za redaktorje oziroma urednike (ur.).
  
  Primer: Janez Novak: Pravna sredstva v ZP-1, v: Darja Kovač, Luka Kocmut, in Mitja Golob: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80.
  
  Če so avtorji oziroma redaktorji več kot trije, zadošča navedba priimka in imena prvega navedenega ob zbirki, zborniku ali knjigi, nato pa navedba »in drugi«
  
  Primer: Janez Novak: Pravna sredstva v ZP-1, v: Kovač, Darja, in drugi: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80.
• pri člankih iz revij: ime in priimek pisca, naslov članka in naslov revije z navedbo letnika, leta izdaje in številke ter strani navedenega članka.
  
  Primer: Janez Novak: Pravna sredstva v ZP-1, v: Pravnik, 125 (2008) 5-8, str. 202–233; številke pomenijo: letnik 125 (leto izdaje 2008), številka revije 5–8.
• pri spletnih straneh: simbol < pred in simbol > za imenom spletne strani, brez hiperpovezave in z datumom – mesec se tu zapisuje s številko – v okle­paju.
  
  Primer: (5. 5. 2008).

8.

Če se članek sklicuje na zakonski ali drug pravni predpis, se ta prvič navede s polnim naslovom že v besedilu z uradno kratico v oklepaju.

Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Zakonu o prekrških (ZP-1).

Če uradne krajšave ni, jo izbere pisec.

Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Pravilniku o organizacijski strukturi prekrškovnih organov (v nadaljevanju: Pravilnik).

Hkrati se v sprotni opombi navede številka uradnega lista, v katerem je bil citirani akt objavljen.

Primer: Ur. l. RS, št. 50/07.

9.

Sodne odločbe je treba citirati tako, kot jih označuje sodišče, ki jih je izdalo.

Primer navajanja odločbe Ustavnega sodišča RS:

odločba US RS, št. U-I-23/2008 z dne 5. junija 2008.

10.

Avtor mora – ob vsaki prvi objavi – uredništvu poslati:

davčno številko in davčni urad, naslov stalnega bivališča (ulica, hišna števil­ka, poštna številka, kraj), naslov za dostavo gradiva v zvezi z objavo v reviji Pravnik (npr. službeni naslov), številko transakcijskega računa (TRR) in točen naziv banke, svojo telefonsko številko in številko mobilnega telefona ter e-po­štni naslov.

Morebitne spremembe mora avtor sporočiti uredništvu.

Avtor se s posredovanjem prispevka v objavo strinja z določili založniške pogodbe, ki je na voljo na . Po objavi prispevka bo avtor prejel izpolnjeno pogodbo v dveh izvodih, enega teh pa naj podpisanega čim prej vrne uredništvu.

Sodelavce revije prosimo, da ta navodila upoštevajo, sicer bo uredništvo obja­vo prispevka zavrnilo.

Ravnanje z raziskovalnimi podatki (navodila za avtorje)

Revija Pravnik podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki predstavljajo temelj sodobne znanstvene raziskovalne dejavnosti.

O raziskovalnih podatkih

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami za razumevanje, preverjanje ali potrditev hipotez ter oblikovanje zaključkov, nastanejo pa med raziskovalnim delom ali njegovo obdelavo. Podatki so lahko v različnih formatih: zapiski, intervjuji, fotografije, prepisi, numerični podatki, programska koda itd. Če podatki niso shranjeni v digitalni obliki, je smiselno razmisliti o njihovi digitalizaciji, da bi omogočili shranjevanje v repozitoriju podatkov. Repozitoriji omogočajo hrambo in dostop do različnih vrst podatkov ter pripadajoče dokumentacije.

Dostopnost podatkov povečuje preglednost in preverljivost raziskovalnih rezultatov ter izboljšuje njihovo uporabnost v prihodnjih študijah. Deljenje podatkov prispeva tudi k strokovnemu razvoju raziskovalcev s povečanjem vidnosti njihovega dela in odpiranjem možnosti za sodelovanja.

Politika obveznega navajanja raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25) sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije – ARIS) zahteva, da uredništvo zagotovi odprti dostop do raziskovalnih podatkov, uporabljenih v članku, pred njegovo objavo. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable – prosto prevedeno »najdljivo, dostopno, interoperabilno, ponovno uporabno«).

Izjeme

Če podatkov ni mogoče v celoti deliti iz pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov, mora avtor to obrazložiti – npr. pri varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba EU o varstvu podatkov), poslovnih skrivnostih ali občutljivih informacijah, ki jih ureja zakonodaja, ali pri podatkih, povezanih z varnostnimi tveganji. Uredba določa načelo »najbolj odprto, kolikor je mogoče, najbolj zaprto, kolikor je treba«.

Zaupanja vredni repozitoriji

Avtorji morajo raziskovalne podatke shraniti v zaupanja vredne repozitorije, arhive ali centre, ki zagotavljajo ustrezne pogoje dostopa. Revija Pravnik priporoča repozitorij Zenodo. Primerni repozitoriji so dostopni tudi prek fairsharing.org in re3data.org.

Slovenski avtorji lahko podatke shranjujejo tudi v nacionalnih repozitorijih, na primer:

• Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS)
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici
• Repozitorij Univerze na Primorskem
• Slovenska jezikovna infrastruktura (CLARIN.SI)
• Arhiv družboslovnih podatkov (ADP)

Dodatne informacije o nalaganju podatkov v repozitorij Zenodo so na voljo v video vodičih:

Repozitorij naborov podatkov Zenodo: https://www.youtube.com/watch?v=DhRTQlauPS8

Kako naložiti podatke v Zenodo za odprto znanost? https://www.youtube.com/watch?v=S1qK_TA52e4&list=PLj8QFvBykB7dtTd_HiOTbctHvU6pbGC0i

Vadnica za Zenodo – kako uporabljati in naložiti svoje raziskave: https://www.youtube.com/watch?v=BPVSErzNtME

Primer:
Podatki za članek https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/229719043 so dostopni na http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-180689.

Primer navajanja podatkov:
Matija Žgur:Prvostopenjsko uradniško odločanje v izrednih razmerah: o dilemi med vladavino prava in učinkovitostjo ter o vlogi infraprava, v:Pravnik, 80 (2025) 1–2, str. 11–34. RULRUL (15. 3. 2026).

Raziskovalni podatki naj bodo objavljeni pod licenco CC BY 4.0 ali CC0 1.0 (oz. ekvivalentno).

Navajanje raziskovalnih podatkov

Avtorji morajo vse podatkovne vire ustrezno citirati v skladu z navodili repozitorija in citatnim slogom revije. Če podatki niso digitalizirani ali niso dostopni zaradi omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP‑2, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP), mora biti to pojasnjeno v izjavi o dostopnosti podatkov.

Raziskovalni podatki morajo biti navedeni v seznamu virov.

Odgovornosti avtorjev, urednikov in recenzentov

Podatki morajo biti dostopni urednikom in recenzentom ob oddaji članka ter javnosti najpozneje ob njegovi objavi. Embargo je dopusten le izjemoma in ob ustrezni obrazložitvi. Uredniki presodijo, ali je članek utemeljen na raziskovalnih podatkih. Če podatki niso ustrezno citirani, morajo avtorja pozvati k dopolnitvi. Enako velja za recenzente.

Dodatne informacije

Avtorji se lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika svoje ustanove ali na uredništvo revije (info@revija-pravnik.si).

Za uredniški odbor
odgovorna urednica
dr. Dragica Wedam Lukić