Naklep in malomarnost ter motivi

Pravnik, Ljubljana 2017, let. 72 (134), št. 1-2

Avtor pri iskanju razmerja med motivom in naklepom navaja, da jima je skupna volja storiti kaznivo dejanje. Značilnost obeh je namreč s posameznikovo voljo načrtovana (naklepna) usmerjenost k motivacijskemu cilju. Naklepno kaznivo dejanje je zgolj sredstvo za dosego motivacijskega cilja, kadar je motivacijski cilj zunaj opisa kaznivega dejanja. 

Avtor pri iskanju razmerja med motivom in naklepom navaja, da jima je skupna volja storiti kaznivo dejanje. Značilnost obeh je namreč s posameznikovo voljo načrtovana (naklepna) usmerjenost k motivacijskemu cilju. Naklepno kaznivo dejanje je zgolj sredstvo za dosego motivacijskega cilja, kadar je motivacijski cilj zunaj opisa kaznivega dejanja. Drugače pa je, kadar je motivacijski cilj identičen s kazenskopravno relevantno posledico; motiv se lahko v takih primerih izenači z naklepom. Pri malomarnostnih kaznivih dejanjih ne gre za hoteno in voljno ravnanje v smeri izbranega cilja, ki bi bil izenačen s kazenskopravno relevantno posledico. Sprašujemo se, kakšno bi moralo biti ravnanje, da do kazenskopravno relevantne posledice ne bi prišlo. Storilec ima dva nasprotujoča si motiva: ali preprečiti prepovedane posledice in take težnje zavirati ali pa motiv voditi k pasivni zadržanosti oziroma tveganju.

Spletno naročilo edicije: Številka 1-2/2017

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo