Nevroznanstvena objektivizacija v civilnem dokaznem pravu

Pravnik, Ljubljana 2019, letnik 74 (136), št. 7-8

Članek obravnava problematiko objektivizacije v civilnem dokaznem pravu. Avtor zastopa stališče, da lahko uporaba nevroznanstvenih odkritij poveča zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev in tistih subjektivnih dejstev, prek katerih šele ugotavljamo pravno relevantna (objektivna ter subjektivna) dejstva civilnega prava. 
Članek obravnava problematiko objektivizacije v civilnem dokaznem pravu. Avtor zastopa stališče, da lahko uporaba nevroznanstvenih odkritij poveča zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev in tistih subjektivnih dejstev, prek katerih šele ugotavljamo pravno relevantna (objektivna ter subjektivna) dejstva civilnega prava. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in iskanja spominskih sledi. Avtor opozarja tudi na omejitve, ki se lahko pojavijo pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnih postopkih. Zaključuje, da se lahko posamezna odkritja že uporabijo v dokazne namene in da se bo njihovo število še povečevalo. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. S tem bodo nevroznanstvena odkritja verjetno postala pomemben del objektivizacije subjektivnih dejstev v civilnih postopkih.

Ključne besede: nevropravo, civilno pravo, nevroznanost, dokazna vrednost, subjektivna dejstva, »objektivizacija subjektivnega«.

Spletno naročilo edicije: Številka 7-8/2019

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo