Predaja ustavne suverenosti je logična posledica »bozo učinka« in mrtve tehnokracije: pot do analize in komentarja odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1634/22

Članek prinaša kritično analizo odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1634/22, s katero je sodišče zaradi neustavne hrambe prometnih podatkov razveljavilo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Avtor teoretični okvir črpa iz koncepta »bozo učinka« in »mrtve tehnokracije«, ki označujeta sistemski razkroj ustavne substance zaradi negativne kadrovske selekcije in prevlade golo-formalističnih procedur nad suverenim ustavnosodnim mišljenjem. Analiza se osredotoča na metodološki zasuk v 21. točki obrazložitve odločbe, v kateri je večina sodnikov vnaprej zavrnila uporabo testa sorazmernosti, kar avtor označuje za predajo ustavne suverenosti in nekritično sledenje sodni praksi ESČP (zadeva Škoberne). Posebna pozornost je namenjena ločenim mnenjem, predvsem paradoksu v ločenem mnenju sodnice dr. Šugman Stubbs, ki kljub priznavanju »mejnosti primera« in razumevanju pomislekov manjšine (sodniki Knez, Čeferin, Kogovšek Šalamon) pristane na absolutno procesno ekskluzijo. Avtor opozarja na nevarnost ustavnega purizma, ki v imenu procesne higiene žrtvuje materialno pravičnost in javno varnost, ter poziva k vrnitvi k vsebinski presoji in ustavni suverenosti.

Ključne besede: Ustavno sodišče RS, zasebnost, prometni podatki, bozo učinek, mrtva tehnokracija, ekskluzija dokazov, test sorazmernosti, ustavna suverenost.