Prepoved diskriminacije v pravu socialne varnosti

Pravnik, Ljubljana 2012, let. 67 (129), št. 3-4, str. 229−248

V prispevku so najprej predstavljena pravila, ki na splošno prepovedujejo dis- kriminacijo kot neutemeljeno razlikovanje. Analizirane so njihove prednosti in pomanjkljivosti. Po eni strani izvirajo iz enega najbolj splošnih in temeljnih pravnih načel, načela enakosti. Prepoved diskriminacije je temeljna pravica posameznika in hkrati človekova pravica, ki ni omejena na posamezne vse- bine ali področja urejanja. Po drugi strani obstaja posebna struktura pravice do enakosti in prepovedi diskriminacije, ki vodi do nekaterih pomanjkljivo- sti. Pravil, ki prepovedujejo diskriminacijo, zaradi njihove formalne sestave ne moremo šteti za socialne pravice v ožjem pomenu. Prav tako nimajo posebne vsebine. V povezavi s socialno varnostjo pravila enakosti ne zagotavljajo za- ščite pred krčenjem socialnih pravic in ne predstavljajo pravne podlage za od- govor na vprašanje, v kolikšnem obsegu je treba zagotavljati socialno varnost.
V nadaljevanju članek analizira okoliščine, na podlagi katerih je razlikovanje prepovedano in ki posebej vplivajo na pravo socialne varnosti, to pa so pred- vsem spol, državljanstvo in starost. Pri tem se opira zlasti na pravo Evropske unije. Na splošno je mogoče ugotoviti, da se pravila o enakosti na področju socialne varnosti obravnava v manjšem obsegu kot na področju delovnih raz- merij.
V prispevku so najprej predstavljena pravila, ki na splošno prepovedujejo dis- kriminacijo kot neutemeljeno razlikovanje. Analizirane so njihove prednosti in pomanjkljivosti. Po eni strani izvirajo iz enega najbolj splošnih in temeljnih pravnih načel, načela enakosti. Prepoved diskriminacije je temeljna pravica posameznika in hkrati človekova pravica, ki ni omejena na posamezne vse- bine ali področja urejanja. Po drugi strani obstaja posebna struktura pravice do enakosti in prepovedi diskriminacije, ki vodi do nekaterih pomanjkljivo- sti. Pravil, ki prepovedujejo diskriminacijo, zaradi njihove formalne sestave ne moremo šteti za socialne pravice v ožjem pomenu. Prav tako nimajo posebne vsebine. V povezavi s socialno varnostjo pravila enakosti ne zagotavljajo za- ščite pred krčenjem socialnih pravic in ne predstavljajo pravne podlage za od- govor na vprašanje, v kolikšnem obsegu je treba zagotavljati socialno varnost.
V nadaljevanju članek analizira okoliščine, na podlagi katerih je razlikovanje prepovedano in ki posebej vplivajo na pravo socialne varnosti, to pa so pred- vsem spol, državljanstvo in starost. Pri tem se opira zlasti na pravo Evropske unije. Na splošno je mogoče ugotoviti, da se pravila o enakosti na področju socialne varnosti obravnava v manjšem obsegu kot na področju delovnih raz- merij.

Spletno naročilo edicije: Številka 3-4/2012

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo