Razpletanje vozla civilne odgovornosti v zdravstvu ob uporabi umetne inteligence

Prispevek obravnava civilnopravno (odškodninsko) odgovornost v zdravstvu ob uporabi robotike in umetne inteligence (UI) ter pokaže, kako digitalizacija preoblikuje klasična vprašanja zdravniške napake, pojasnilne dolžnosti in dokazovanja. Osrednja teza je, da slovenski pravni okvir načeloma ne kaže posebne »vrzeli« odgovornosti, ki bi bila inherentna UI: temeljni instituti (pogodbena in deliktna odgovornost, odgovornost zdravstvenega zavoda za ravnanje zaposlenih ter odgovornost proizvajalcev za proizvode z napako) ostajajo uporabni tudi v digitaliziranih oblikah zdravljenja. UI pa bistveno zaostri praktične probleme – zlasti dokazovanje vzročne zveze in razmejitev odgovornosti v verigi sodelujočih subjektov (zdravnik, zdravstvena ustanova, proizvajalec, razvijalec in vzdrževalec posodobitev), pri čemer je dodatna težava nepreglednost odločanja (učinek »črne škatle«). Avtorja najprej poudarita strukturne slabosti slovenskega zdravstvenega sistema (zlasti pomanjkljivo evidentiranje varnostnih incidentov in neenotnost kliničnih smernic) ter njihov odsev v pravdnem uveljavljanju odškodnin. Nato analizirata dopustnost uporabe UI skozi prizmo terapevtske svobode in medicinskega standarda ter poudarita, da je pojasnilna dolžnost pri novih metodah posebej zahtevna. Avtorja razpravljata o možnostih razvoja de lege ferenda, zlasti o utemeljenosti uporabe pravil objektivne ter solidarne odgovornosti v primerih, ko zaradi kompleksnosti tehnologije in organizacije ni mogoče zanesljivo identificirati odgovorne osebe.

Ključne besede: umetna inteligenca, odškodninska odgovornost, zdravstvo, medicinski standard, pojasnilna dolžnost, dokazno breme, solidarna odgovornost, objektivna odgovornost, terapevtska svoboda.