Specimen eruditionis temporis sui: kranjski jurist Martin Pegius (1519−1592)

Članek obravnava najnovejša spoznanja o življenjski poti in opusu najbolj znanega novoveškega pravnika, ki je izviral z današnjega slovenskega ozemlja, Martina Pegija (1519–1592). V Polhovem Gradcu na Kranjskem rojeni Pegij je po pridobitvi doktorskega naziva v Ingolstadtu zasedal funkcije pisarja, pozneje pa tudi svetovalca in konzistorialnega prisednika. V času službovanja pri salzburški nadškofiji je napisal številna strokovna dela. V tem prispevku podrobno prikazujemo Pegijeve spise o retraktni pravici, pravu in privilegijih dot, služnosti mestnih in kmečkih dednih zemljišč, dednem zakupu, dražbenem pravu, Poskuse pravnih mnenj ter delni prevod Justinijanovega kodeksa, pa tudi Pegiju zgolj pripisan spis o pasjem, golobjem in kokošjem pravu. Posebnega pomena so tudi njegova nepravna dela s področja govorništva (O tropih in figurah), astrologije (Knjiga o urah rojstva) in zdravilstva (Knjiga o zeliščih). Po zatonu kariere, ki je sledil obtožbam izdaje tajnih podatkov in čarovništva, je zadnjih deset let svojega življenja preživel v jetništvu na salzburškem gradu. Pegijeva dela so tiskali in jih v pravni praksi uporabljali vse do konca 18. stoletja, nato pa je njegovo ime utonilo v pozabo. Danes ga lahko zaradi odločitve, da pravna dela piše v domačem nemškem jeziku namesto v tedaj prevladujoči latinščini, štejemo za enega od soutemeljiteljev nemške pravne terminologije.

Ključne besede: recepcija rimskega prava, pravna znanost, Kranjska, Salzburg, Bavarska, Katoliška cerkev, Justinijanov kodeks, nemška pravna terminologija.