Ustavna analiza slovenskega »pouka Miranda« in izločitev dokazov

Pravnik, Ljubljana 2010, let. 65 (127), št. 3-4, str. 215−239.

Avtor podaja ustavnopravno analizo slovenske ureditve »pouka Miranda«, torej pouka osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, ter namenja posebno pozornost vprašanju izločitve nezakonitih dokazov. Zlasti želi avtor prikazati analizo z vidika zahtev Ustave RS. Ugotavlja, da slovenska zakonska ureditev (ZKP) bistveno odstopa od ameriškega izvirnika ter tudi judikature Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Avtor podaja ustavnopravno analizo slovenske ureditve »pouka Miranda«, torej pouka osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, ter namenja posebno pozornost vprašanju izločitve nezakonitih dokazov. Zlasti želi avtor prikazati analizo z vidika zahtev Ustave RS. Ugotavlja, da slovenska zakonska ureditev (ZKP) bistveno odstopa od ameriškega izvirnika ter tudi judikature Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Zlasti se posveti vprašanju, ali morda obstoječi zakonski sistem pretirano ne absolutizira pouka v smislu absolutne izločitve dokazov v primeru kršitve pouka. Pri tem navede tako pozitivne kot negativne strani takšnega sistema. Sklene pa z mislijo o razumevanju pouka in privilegija zoper samoobtožbo, ne glede na izbrani sistem ekskluzije, v smislu prostovoljnosti. Pri tem poudari, da je pouk samo zaščitno sredstvo za varovanje privilegija in torej pouk in privilegij nista identična ter vsaka kršitev pouka ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo. Jedro privilegija je namreč prostovoljnost, kar je treba upoštevati, da bi se preprečile tudi morebitne zlorabe s strani osumljenca.

Spletno naročilo edicije: Številka 3-4/2010

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo