Vloga pilotnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice pri obravnavanju pravice do sojenja v razumnem roku
Pravnik, Ljubljana 2015, let. 70 (132), št. 1-2, str. 21-51
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se sooča z naraščajočim številom zadev, ki se nanašajo na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, kar pomeni, da ima večina držav članic Sveta Evrope sistemski problem glede trajanja sodnih postopkov.
ESČP je ta problem sprva reševalo tako, da se je potem, ko je po obravnavi podobnih primerov zaznalo, da je problem v državi sistemski, pri naložitvi splošnih ukrepov državi sklicevalo na 46. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki države zavezuje k spoštovanju sodb, v katerih so stranke (kvazipilotne sodbe). Dne 21. februarja 2011 je sprejelo pravilo 61, ki določa postopek sprejemanja pilotnih sodb. Pilotno sodbo naj bi sodišče izdalo v primeru, ko v državi članici obstaja strukturni ali sistemski problem, zaradi katerega bi se lahko pojavilo več sorodnih zahtevkov. Avtorja raziskujeta, koliko so (kvazi)pilotne sodbe primeren način za obravnavanje primerov, v katerih je prišlo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, in predlagata nekaj možnih rešitev. Smiselno bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe in merila tako na strani ESČP kot tudi na strani držav podpisnic EKČP ter razmisliti o povečanju pomena alternativnega reševanja sporov in omilitvi (opustitvi) državnega monopola za vodenje sodnih postopkov.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se sooča z naraščajočim številom zadev, ki se nanašajo na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, kar pomeni, da ima večina držav članic Sveta Evrope sistemski problem glede trajanja sodnih postopkov.
ESČP je ta problem sprva reševalo tako, da se je potem, ko je po obravnavi podobnih primerov zaznalo, da je problem v državi sistemski, pri naložitvi splošnih ukrepov državi sklicevalo na 46. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki države zavezuje k spoštovanju sodb, v katerih so stranke (kvazipilotne sodbe). Dne 21. februarja 2011 je sprejelo pravilo 61, ki določa postopek sprejemanja pilotnih sodb. Pilotno sodbo naj bi sodišče izdalo v primeru, ko v državi članici obstaja strukturni ali sistemski problem, zaradi katerega bi se lahko pojavilo več sorodnih zahtevkov. Avtorja raziskujeta, koliko so (kvazi)pilotne sodbe primeren način za obravnavanje primerov, v katerih je prišlo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, in predlagata nekaj možnih rešitev. Smiselno bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe in merila tako na strani ESČP kot tudi na strani držav podpisnic EKČP ter razmisliti o povečanju pomena alternativnega reševanja sporov in omilitvi (opustitvi) državnega monopola za vodenje sodnih postopkov.