V Sloveniji je zagotovljena pravica do enakega obravnavanja kot temeljna,
ustavno priznana človekova pravica. Načelna prepoved diskriminacije velja
tudi za osebe z invalidnostjo in je skladna s Konvencijo o pravicah oseb z
invalidnostjo (MKPI), katere pogodbenica je Slovenija. Konvencija Slovenijo
zavezuje, da osebam z invalidnostjo zagotovi tudi pravico do sodelovanja v političnem
in javnem življenju, vključno z aktivno in pasivno volilno pravico. S
spremembo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) iz leta 2024 je Slovenija
uzakonila enako volilno pravico za osebe z invalidnostjo. Do te spremembe je
ZVDZ omogočal odvzem volilne pravice tem osebam, čeprav Ustava Republike
Slovenije v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka, in ne
vsebuje določb, ki bi napotovale na zakonsko ureditev omejitve ali odvzema
volilne pravice. Eden poglavitnih argumentov, ki govorijo v korist odpravi odvzema
volilne pravice osebam z invalidnostjo, je, da je – ker je tudi Evropska
unija zavezana spoštovati MKPI – nujno tudi Listino EU o temeljnih pravicah
in Pogodbo o delovanju Evropske unije razlagati skladno z MKPI tako, da odvzem
volilne pravice pomeni neposredno diskriminacijo. Na to opozarja tudi
Agencija EU za temeljne pravice. Možnost odvzema volilne pravice osebam z
invalidnostjo so odpravile številne članice EU. Prispevek zajema poglobljeno
analizo argumentov, utemeljeno na slovenskem pravu, pravu EU in mednarodnem
pravu, ki govorijo v korist in proti odpravi odvzema volilne pravice
osebam z invalidnostjo po veljavnem slovenskem pravu.
Ključne besede: osebe z intelektualno invalidnostjo, volilna pravica, prepoved
diskriminacije, človekove pravice.