Dejanska skupnost etažnih lastnikov: procesnopravni vidiki

Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 9-10

Posebnosti večstanovanjskih stavb v etažni lastnini se kažejo predvsem na področju upravljanja skupnih delov, ki je zaradi (pogosto) velikega števila etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lahko oteženo. Teorija se po vzoru tujih pravnih ureditev zavzema za priznanje sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. 
Posebnosti večstanovanjskih stavb v etažni lastnini se kažejo predvsem na področju upravljanja skupnih delov, ki je zaradi (pogosto) velikega števila etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lahko oteženo. Teorija se po vzoru tujih pravnih ureditev zavzema za priznanje sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. Tako rešitev je vsaj v zadnjem obdobju sprejela tudi sodna praksa in dejanski skupnosti etažnih lastnikov v več postopkih priznala sposobnost biti stranka. V prispevku so predstavljene okoliščine, na katere morajo biti sodišča pozorna pri priznavanju sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, ter procesne posledice takega priznanja s poudarkom na raziskovanju subjektivnih mej pravnomočnosti odločitev v postopkih, v katerih kot stranka nastopa dejanska skupnost etažnih lastnikov.

Spletno naročilo edicije: Številka 9-10/2018

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo