Številka 5-6/2017
Sovražni govor in svoboda izražanja
Kljub velikemu pomenu, ki ga ima svoboda izražanja v demokratični družbi, je izvrševanje te pravice pod določenimi pogoji dopustno omejiti, med drugim tudi v primerih sovražnega govora. Pri opredelitvi pojma sovražnega govora se avtorica sklicuje na mednarodne akte, ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije ter razširjanje, spodbujanje in opravičevanje rasnega, etničnega in verskega sovraštva, ter na prakso ESČP, ki pod pojmom sovražnega govora razume vse oblike izražanja sovraštva in nestrpnosti.
Več...
Zakonska ureditev financiranja javnih regulatornih agencij v luči ustavnih izhodišč
Avtorica v prispevku povzema ustavna načela za urejanje financiranja nalog države in zakonsko ureditev financiranja javnih regulatornih agencij.
Več...
Horizontalno sodelovanje (doktrina Hamburg) kot omejitev uporabe pravil o javnem naročanju ter podeljevanju koncesijskih pogodb z vidika prava EU in nacionalnega prava
Pravo EU ureja dve skupini situacij, ko je sklepanje pogodb med javnimi naročniki, za katerega bi bilo treba sicer praviloma izpeljati ustrezen postopek javnega naročanja, izvzeto iz okvira danih pravil. Poleg in-house razmerij v skladu s strani Sodišča EU izoblikovane doktrine Hamburg je taka situacija tudi horizontalno sodelovanje, ki so ga v letu 2014 v četrtem odstavku 12. člena, 17. členu oziroma 28. členu zajele tudi Direktiva o javnem naročanju, Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb in Direktiva o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.
Več...
Številka 7-8/2017
Neodvisnost sodnikov z vidika njihovega imenovanja
Avtor predstavlja načine volitev oziroma imenovanja sodnikov in njihov pomen za zagotavljanje neodvisnosti sodnika, ki je ustavna zahteva v Republiki Sloveniji, prav tako pa pomeni pomemben mednarodni pravni standard.
Več...
Pravica delavca do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Zagovor delavca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odraz postopkovnih omejitev za delodajalca, ki želi delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Namen zagovora je, da delavec predstavi svoja stališča, svoj pogled na očitke. Delavcu omogoča, da je slišan, delodajalcu pa posledično omogoča sprejem ustrezne odločitve o prenehanju delovnega razmerja ali o sprejemu drugih delovnopravnih sankcij.
Več...
Evropsko sodišče za človekove pravice in dokazi iz nekazenskih postopkov
Poleg kazenskih se javnopravna odgovornost uveljavlja tudi v kvazi kazenskih postopkih. Tudi v teh postopkih imajo pristojni organi pooblastila, podobna tistim iz kazenskega postopka.
Več...
Časovnost razlage zakona
V naravi prava je, da je prospektivno. Ključno vprašanje je, kako je mogoče utrjevati predvidljivost zakonov ob odločanju o primerih, ki so nastali v preteklosti. Pred sodnikom so štirje temeljni pristopi (skupaj z ustreznimi preoblikovanji), ki so znani kot subjektivistično-statična, subjektivistično-dinamična, objektivistično-statična in objektivistično-dinamična razlaga.
Več...
Številka 9-10/2017
Financiranje finančne reorganizacije
Članek je namenjen predstavitvi potencialnih virov financiranja dolžnika v finančni reorganizaciji, njihovi kategorizaciji in predstavitvi osnovnih dilem pri posameznih potencialnih virih financiranja. Glede na pomanjkanje take pravne literature v slovenskem jeziku je temeljni namen članka prispevati osnovno pravno literaturo na tem področju, ki bi bila lahko temelj za prepotrebne nadaljnje znanstvene in strokovne razprave.
Več...
Kaj ovira univerzalno uveljavitev Konvencije o otrokovih pravicah
Prispevek predstavlja razvoj mednarodnega prava otrokovih pravic pred sprejemom Konvencije o otrokovih pravicah in po njem.
Več...
Razvoj prava človekovih pravic v Evropski uniji s posebnim poudarkom na sodni praksi Sodišča Evropske unije
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ni predvidela varstva človekovih pravic, kljub temu pa to Sodišča Evropskih skupnosti ni oviralo, da je razlagalo človekove pravice kot splošna načela prava Evropskih skupnosti.
Več...
Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma z vidika nekaterih temeljnih pravnih načel
Nova ureditev zakonodajnega referenduma v Sloveniji krepi vlogo in pomen volivcev oziroma njihovo pravico zahtevati referendum. Nova ureditev je primernejša tudi za Državni zbor, saj je manj možnosti, da bo zakon, ki ga je sprejel, zavrnjen.
Več...
Številka 11-12/2017
O nastanku in vlogi Shermanovega zakona
V prispevku avtor prikaže razvoj ameriškega konkurenčnega prava in politike. Predvsem skozi prizmo nastanka in interpretativnega razvoja Shermanovega zakona poskuša pokazati na izhodiščne zgodovinske cilje, ki jih je zasledovala prva moderna kodifikacija konkurenčnega prava.
Več...
Zakonski znak zavestno: o poroznosti ločnice med subjektivno platjo biti kaznivega dejanja in krivdo
V prispevku je obravnavano vprašanje pomena zakonskega znaka zavestno oziroma vedoma, ko ga zakonodajalec uporabi v posebnem delu kazenskega zakonika. Ob tem se po začetnem premisleku o morebitni redundantnosti pojma kot rdeča nit razprave kaže vprašanje, ali se zakonski znak zavestno nanaša na objektivno-subjektivni kompleks biti kaznivega dejanja na eni ali celo na krivdo kot grajo storilčevega vedenja na drugi strani.
Več...
Neustreznost kazenskopravnega obravnavanja žrtve nasilja v družini
Nasilje v družini je v družbi prisotno že dlje časa in je poseben problem zaradi pozicije med zasebnim prostorom in javno sfero. Najpogosteje so storilci nasilja v družini moški, žrtve z izkušnjo nasilja pa ženske.
Več...
Svoboda izražanja in naslavljanje transspolnih oseb
Živimo v času, ko so polemike glede definicije spola posebej aktualne. Pogledi na temo so zelo različni in večplastni.
Več...
Številka 1-2/2018
Mnogoteri dragoceni darovi »sekularnega papeštva«
Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu.
Več...
Pojem umetnosti v nemški ustavnopravni doktrini
Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada.
Več...
Vpliv grožnje na oblikovanje in izjavo pogodbene volje ter pravne posledice
V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena.
Več...
Številka 3-4/2018
Primerjalnopravni argument v slovenski ustavnosodni presoji
Globalizacija pravosodja postaja nujna komponenta v čedalje bolj globalizirani mednarodni skupnosti, v kateri se zakonodajna in izvršilna veja oblasti pehata na naddržavno raven. Ustavna sodišča se ob vzpostavljanju enotnih standardov varovanja človekovih pravic čedalje pogosteje ozirajo čez meje ter tako iščejo zamisli za reševanje zapletenih ustavnopravnih vprašanj v tuji sodni praksi.
Več...
Primerjava pravic, dolžnosti in pravnih položajev partnerjev istega in različnega spola v Republiki Sloveniji
Veljavna zakonodaja pravno ureja štiri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost ter sklenjeno in nesklenjeno partnersko zvezo. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja.
Več...
Subrogacijska ali regresna narava povračilnih zahtevkov
Prispevek obravnava naravo povračilnih zahtevkov. Povračilni zahtevek je zahtevek, ki nastane tistemu, ki je v korist drugega opravil določeno izpolnitev.
Več...
Številka 5-6/2018
Prisedniški ali skabinski sistem sodnega odločanja (nem. Schöffengerichte) kot oblika udeležbe državljanov pri sojenju
Avtor v članku obravnava udeležbo laikov pri sojenju v obliki prisedniškega sodišča oziroma skabinskega sistema odločanja (tudi t. i. model kolaborativnega laičnega sodišča).
Več...
Kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic
Predmet članka je kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic, določeno v 147. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) pod naslovom »Kršitev moralnih avtorskih pravic«.
Več...
Financiranje stroškov arbitraže s strani tretjih oseb
Financiranje stroškov arbitraže (TPF) s strani tretjih oseb je danes ena najaktualnejših tem v mednarodni arbitraži.
Več...
Izdaja delnic imetnikom mešanih obveznic za stvarne vložke pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala
Zagotovitev delnic imetnikom zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo je eden od zakonsko dopustnih namenov pogojnega povečanja osnovnega kapitala.
Več...
Številka 7-8/2018
Ustavnosodna presoja avtonomnosti parlamenta
Avtonomnost parlamenta je posledica zagotavljanja delovanja sistema zavor in ravnovesij ter izhaja iz načela delitve oblasti. Ustavno sodišče Republike Slovenije pri presoji avtonomnosti parlamenta izhaja iz ustavnega načela o delitvi oblasti in presoja tudi razmerje med avtonomnostjo prvega in drugega doma parlamenta.
Več...
Lokacijska preveritev med diskrecijo in pravno vezanim odločanjem
Članek obravnava bistvena procesno- in materialnopravna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novim pravnim institutom lokacijske preveritve, ki ga je uvedel novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2).
Več...
Odprava ustavne diskriminacije na predsedniških volitvah v Bosni in Hercegovini
Bosansko-hercegovska ustava določa, da so lahko člani tričlanskega Predsedstva BiH zgolj bosansko-hercegovski državljani, ki so pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov v BiH – Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Preostale državljane BiH, ki niso pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov, oziroma ustavno kategorijo »drugi« pa negativno diskriminira, saj ji ne omogoča članstva v Predsedstvu BiH.
Več...
Številka 9-10/2018
O ustreznosti normiranja biološkega kriterija v biološko psihološki metodi ugotavljanja neprištevnosti
Normirana biološko-psihološka metoda ugotavljanja neprištevnosti je neustrezna in vse od svojega nastanka je tarča teoretičnih kritik, v sodni praksi pa nevarne neposlušnosti z uporabo metode zunaj zakonske zamejitve.
Več...
Dejanska skupnost etažnih lastnikov: procesnopravni vidiki
Posebnosti večstanovanjskih stavb v etažni lastnini se kažejo predvsem na področju upravljanja skupnih delov, ki je zaradi (pogosto) velikega števila etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lahko oteženo. Teorija se po vzoru
tujih pravnih ureditev zavzema za priznanje sposobnosti biti stranka dejanski
skupnosti etažnih lastnikov na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP.
Več...
Trajnostni razvoj in slovensko pravo energetike
Avtor proučuje pravno naravo in vsebino načela trajnostnega razvoja v panogi energetike, kot je urejena v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na ureditvi v Energetskem zakonu (EZ-1).
Več...
Ugovor zoper sklep o izvršbi in dolžnikova pravica do izjave v postopku
Ustavna in konvencijska pravica do izjave v postopku mora biti zagotovljena tudi v civilnem izvršilnem postopku. Dolžnik, zoper katerega se v izvršbi prisilno izvršuje upnikova terjatev, mora tako imeti možnost, da se brani zoper dovoljeno izvršbo. Sodišče sklep o izvršbi izda v enostranskem postopku, zato se dolžnikova pravica do izjave uresničuje predvsem z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Pri zakonski ureditvi ugovora mora biti zagotovljeno ustrezno razmerje med dolžnikovo pravico do izjave na eni strani in upnikovo pravico do učinkovite izvršbe, ki je sestavni del ustavne in konvencijske pravice do sodnega varstva na drugi strani.
Več...
Številka 11-12/2018
Pogrebna dejavnost: trg, regulacija ali monopoli
Članek obravnava (ne)ustreznost nove ureditve izvajanja pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Več...
Odškodninska odgovornost zdravilcev
Zdravilci v skladu z Zakonom o zdravilstvu odgovarjajo po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Slovenska sodišča dopuščajo, da oškodovanci uveljavljajo odškodnino tako na podlagi pogodbenega temelja kot tudi na podlagi civilnega delikta. Protipravnost se lahko izrazi v obliki napak pri pojasnil- ni dolžnosti ali izostanka pojasnilne dolžnosti, v obliki zdravilske napake ali v nespoštovanju določbe o napotitvi na medicinsko zdravljenje.
Več...
Razlaga instituta subsidiarne zaščite v evropskem azilnem sistemu
Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951.
Več...
Aktualnost motivov za kazensko pravo v preteklosti in danes
Motivi za kazniva dejanja in tudi motivacijski cilji s poštenimi sredstvi so se skozi zgodovino spreminjali, kakor so se spreminjale tudi vrednote. Že Platon je zahteval prevlado pravičnih motivov, za kar mora poskrbeti država. Rimsko pravo je zaradi nedopustnega nagiba (kavze) pravnega posla štelo, da gre za prevaro. V poznejših obdobjih so motivi prevzemali negativno vlogo, ker so absolutistični družbeni sistemi namesto nevarnosti dejanja skozi (domnevne) storilčeve motive skušali dokazovati nevarnost storilcev.
Več...
Številka 1-2/2020
Kazenskopravno varstvo slabotnih oseb v luči določb KZ-1
Ob vse večjem zanimanju kriminalitetne politike za žrtve kaznivih dejanj in posebni pozornosti, ki se namenja ranljivim skupinam žrtev, avtorica v prispevku raziskuje, kako veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) obravnava slabotne osebe kot žrtve kaznivih dejanj.
Več...
Povečana vloga regulatorja v upravljanju bank – med bančno regulacijo in korporacijskim pravom
Prispevek obravnava povečano vlogo bančnega regulatorja v korporativnem upravljanju bank v luči pokrizne bančne zakonodaje.
Več...
Razumevanje prava (Odziv na Pitamičev izziv)
Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med metodološko čistost pravne znanosti in enovitim pojmom prava. Metodološka čistost zahteva, da se izogibamo mešanju miselnih metod, hkrati pa mora imeti pravo tudi kot čista normativna zgradba ustrezne materialne predpostavke.
Več...
Zagotavljanje kibernetske varnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije
Članek obravnava mehanizme delovanja EU za zagotavljanje kibernetske varnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike.
Več...