V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena.
V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena. Pogodba je v skladu z določbo 15. člena Obligacijskega zakonika (OZ) sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Sporazum o bistvenih sestavinah se veže na izjavo volje, ki implicira obstoj poslovne volje. Ta domneva je izpodbita v primerih ničnih pogodb, pri čemer je razlika med navidezno pogodbo (kot primerom nične pogodbe) in pogodbo, sklenjeno z izsiljeno izjavo, v (ne)obstoju poslovne podlage. Nedovoljena grožnja lahko prek utemeljenega strahu deluje le na izjavo in ne nujno na oblikovanje volje, zaradi česar ni podan položaj napake volje, temveč položaj, ko umanjka pravni temelj za nastanek poslovne obveznosti med strankama.
Ključne besede: izjava volje, resna volja, svobodna volja, oblikovanje volje, napaka volje, poslovna volja, grožnja, nedovoljena grožnja, utemeljen strah, sklenitev pogodbe, konsenz, nična pogodba, izpodbojna pogodba, navidezna pogodba, kavza, nagib, nedovoljen nagib, pravni temelj, poslovna sposobnost, izbrisna tožba