Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu.

Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada.

V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena.

Veljavna zakonodaja pravno ureja štiri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost ter sklenjeno in nesklenjeno partnersko zvezo. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja.

Prispevek obravnava naravo povračilnih zahtevkov. Povračilni zahtevek je zahtevek, ki nastane tistemu, ki je v korist drugega opravil določeno izpolnitev.

Globalizacija pravosodja postaja nujna komponenta v čedalje bolj globalizirani mednarodni skupnosti, v kateri se zakonodajna in izvršilna veja oblasti pehata na naddržavno raven. Ustavna sodišča se ob vzpostavljanju enotnih standardov varovanja človekovih pravic čedalje pogosteje ozirajo čez meje ter tako iščejo zamisli za reševanje zapletenih ustavnopravnih vprašanj v tuji sodni praksi.

Predmet članka je kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic, določeno v 147. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) pod naslovom »Kršitev moralnih avtorskih pravic«. 

Avtor v članku obravnava udeležbo laikov pri sojenju v obliki prisedniškega sodišča oziroma skabinskega sistema odločanja (tudi t. i. model kolaborativnega laičnega sodišča). 

Financiranje stroškov arbitraže (TPF) s strani tretjih oseb je danes ena najaktualnejših tem v mednarodni arbitraži.

Zagotovitev delnic imetnikom zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo je eden od zakonsko dopustnih namenov pogojnega povečanja osnovnega kapitala. 

Avtonomnost parlamenta je posledica zagotavljanja delovanja sistema zavor in ravnovesij ter izhaja iz načela delitve oblasti. Ustavno sodišče Republike Slovenije pri presoji avtonomnosti parlamenta izhaja iz ustavnega načela o delitvi oblasti in presoja tudi razmerje med avtonomnostjo prvega in drugega doma parlamenta. 

Bosansko-hercegovska ustava določa, da so lahko člani tričlanskega Predsedstva BiH zgolj bosansko-hercegovski državljani, ki so pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov v BiH – Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Preostale državljane BiH, ki niso pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov, oziroma ustavno kategorijo »drugi« pa negativno diskriminira, saj ji ne omogoča članstva v Predsedstvu BiH. 

Članek obravnava bistvena procesno- in materialnopravna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novim pravnim institutom lokacijske preveritve, ki ga je uvedel novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). 

Posebnosti večstanovanjskih stavb v etažni lastnini se kažejo predvsem na področju upravljanja skupnih delov, ki je zaradi (pogosto) velikega števila etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lahko oteženo. Teorija se po vzoru tujih pravnih ureditev zavzema za priznanje sposobnosti biti stranka dejanski skupnosti etažnih lastnikov na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. 

Avtor proučuje pravno naravo in vsebino načela trajnostnega razvoja v panogi energetike, kot je urejena v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na ureditvi v Energetskem zakonu (EZ-1).

Ustavna in konvencijska pravica do izjave v postopku mora biti zagotovljena tudi v civilnem izvršilnem postopku. Dolžnik, zoper katerega se v izvršbi prisilno izvršuje upnikova terjatev, mora tako imeti možnost, da se brani zoper dovoljeno izvršbo. Sodišče sklep o izvršbi izda v enostranskem postopku, zato se dolžnikova pravica do izjave uresničuje predvsem z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Pri zakonski ureditvi ugovora mora biti zagotovljeno ustrezno razmerje med dolžnikovo pravico do izjave na eni strani in upnikovo pravico do učinkovite izvršbe, ki je sestavni del ustavne in konvencijske pravice do sodnega varstva na drugi strani.

Normirana biološko-psihološka metoda ugotavljanja neprištevnosti je neustrezna in vse od svojega nastanka je tarča teoretičnih kritik, v sodni praksi pa nevarne neposlušnosti z uporabo metode zunaj zakonske zamejitve.

Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951.

Zdravilci v skladu z Zakonom o zdravilstvu odgovarjajo po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Slovenska sodišča dopuščajo, da oškodovanci uveljavljajo odškodnino tako na podlagi pogodbenega temelja kot tudi na podlagi civilnega delikta. Protipravnost se lahko izrazi v obliki napak pri pojasnil- ni dolžnosti ali izostanka pojasnilne dolžnosti, v obliki zdravilske napake ali v nespoštovanju določbe o napotitvi na medicinsko zdravljenje.

Članek obravnava (ne)ustreznost nove ureditve izvajanja pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Motivi za kazniva dejanja in tudi motivacijski cilji s poštenimi sredstvi so se skozi zgodovino spreminjali, kakor so se spreminjale tudi vrednote. Že Platon je zahteval prevlado pravičnih motivov, za kar mora poskrbeti država. Rimsko pravo je zaradi nedopustnega nagiba (kavze) pravnega posla štelo, da gre za prevaro. V poznejših obdobjih so motivi prevzemali negativno vlogo, ker so absolutistični družbeni sistemi namesto nevarnosti dejanja skozi (domnevne) storilčeve motive skušali dokazovati nevarnost storilcev.