Avtor proučuje pravno naravo in vsebino načela trajnostnega razvoja v panogi energetike, kot je urejena v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na ureditvi v Energetskem zakonu (EZ-1). V Republiki Sloveniji je pojem trajnostnega razvoja v zakonodaji pomensko odprt, zaradi česar je njegova vsebina opredeljena zlasti z nezavezujočimi mednarodnimi dokumenti. Gre za meta-načelo, iz katerega izvirajo številna temeljna načela prava energetike in ki je izraženo na več podpodročjih, ki jih zakonodaja s področja energetike ureja, med drugim na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in biogoriv. Trenutna ureditev je kljub nedoločenosti pojma trajnostnega razvoja v osnovi ustrezna in primerljiva z ureditvami v drugih državah članicah Evropske unije. Zakonodajalcu sicer lahko očitamo nekatere manjše nedoslednosti, zlasti glede vpeljave načela stroškovne učinkovitosti.