Številka 1–3/2008

Oblike pravne argumentacije

Prispevek je zadnje poglavje referata, ki ga je avtor pripravil za srečanje IRIS [(Internationale Rechtsinformatik Symposion), sekcija teorija prava], ki je bilo 21. do 23. februarja 2008 v Salzburgu.
Več...

Številka 7-8/2008

O poglavitnih kazenskopravnih dobrinah spolnih kaznivih dejanj

Najpozneje od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja smo v svetu in morda še posebej v Evropi priča večjim premikom družbenega dojemanja človekove spolnosti. Morala na področju spolnosti se je začela relativno hitro spreminjati. Države se začenjajo množično odvračati od kazenskopravne dobrine državno predpisane spolne morale in usmerjajo svoje pravo k varstvu strogo osebnih dobrin. V prispevku sta primerjalnopravno nadrobneje prikazana pojma spolna samoodločba kot dobrina kazenskega prava in spolno ravnanje kot prvi element splošnega pojma kaznivega dejanja najznačilnejših spolnih kaznivih dejanj.
Več...

Urejanje zunajsodnega dela sodnikov: etični standardi in njihova uporaba v Združenih državah Amerike

Združene države Amerike so primer za sveženj pravil sodniške etike, ki urejajo ravnanje in izražanje sodnikov zunaj sodne dvorane, in sicer v javnem ali zasebnem življenju. Ta pravila, ki so utemeljena na vzorčnem kodeksu sodniške etike, ki ga je pripravila avtonomna poklicna organizacija Ameriško pravniško združenje (American Bar Association – ABA), so postala pravno zavezujoča, saj so jih sprejela številna sodišča in zakonodajalci različnih jurisdikcij Združenih držav.
Več...

Kazenskopravni vidiki komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu

Pravica delavcev do komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu postaja z razmahom sodobne komunikacijske tehnologije čedalje bolj aktualno vprašanje ustavnega in delovnega prava. Avtorica znanim razsežnostim te problematike dodaja kazenskopravni pogled. Pri tem izhaja iz dejstva, da na področju komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu trčita (vsaj) dve ustavno varovani pravici.
Več...

Številka 9-10/2008

Odlog izvršbe

Odlog izvršbe je eden od specifičnih institutov korekcije procesnih položajev strank v izvršilnem postopku, ko obstaja skorajšnja možnost ustavitve izvršbe, dvom o njeni dopustnosti ali verjetnost, da se pozneje izkaže za nezakonito, z razumljivim dodatnim pogojem, da mora hkrati s tem predlagatelju nastati posebna, kvalificirana škoda. Poleg teh temeljnih predpostavk sta v članku prikazana še razvoj zakonskega besedila in specifična procesna vprašanja učnika odloga, torej praktično vprašanje stanja izvršbe v času odloga.
Več...

Geografsko prikrajšane države

Geografsko prikrajšane niso le države, ki nimajo epikontinentalnega pasu ali (pravice do razglasitve) svoje izključne ekonomske cone (IEC), ampak tudi države, ki imajo epikontinentalni pas in IEC, vendar z določenimi posebnostmi. Geografsko prikrajšane so tudi države, ki imajo glede na svoje ozemlje nesorazmerno kratko obalo, končno pa tudi države, katerih IEC je ne glede na njihovo velikost revna z morskimi bogastvi.
Več...

Politična diskrecija v upravnem sporu

Prispevek obravnava dileme in vprašanja, ki nastajajo v zvezi z razlago pojma akta politične diskrecije, ki ga je prinesla nova zakonodaja o upravnem sporu. Avtor kritično obravnava izražena stališča predlagatelja zakona in pravne teorije, ki so utemeljevala potrebo po uzakonitvi omenjene nove kategorije javnopravnih posamičnih aktov. Opozori na potrebo po tem, da se poleg aktov politične diskrecije (ki niso upravni akti) upošteva tudi problematika posamičnih upravnih aktov, pri katerih ima uprava nenavadno širok manevrski prostor za odločanje (sugerirano je tudi njihovo poimenovanje: »politično-diskrecijski akti«).
Več...

Številka 1-2/2009

Razmerje med kazenskim in davčnim postopkom – privilegij zoper samoobtožbo

Davčni zavezanec mora za svoje trditve pri izpolnjevanju svoje davčne obveznosti kot temeljne obveznosti v davčnem postopku predložiti dokaze in ne nasprotno, kakor to velja za kazenski postopek, v katerem ima dokazno breme državni tožilec. Avtor se sprašuje, kako v ta okvir umestiti nov pravni institut davčne samoprijave, ki storilca davčnega prekrška osvobodi kaznivosti, ne pa tudi možnosti uveljavljanja kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje. Opozarja na nevarnost, da se izvrši nezakonit vpliv na storilca, da s samoprijavo prizna storitev kaznivega dejanja, pa čeprav se osvobodi kaznivosti za davčni prekršek.
Več...

Kazniva dejanja zoper okolje v času oboroženih spopadov

Naravno okolje je v oboroženih spopadih lahko neposredna tarča napada, lahko pretrpi zgolj slučajne posledice napada na druge vojaške cilje, ali pa je posredno uporabljeno kot orožje v spopadu. Kaznivo dejanje napada na okolje je v Rimskem statutu prvič inkriminirano, a zgolj v mednarodnih oboroženih spopadih, ne pa tudi v notranjih. Enako velja za ureditev po KZ-1, ki prevzema dikcijo vojnih hudodelstev iz Rimskega statuta.
Več...

Številka 3-4/2009

Bančna garancija za lastno obveznost?!

Članek obravnava vprašanje, ali izdana bančna garancija lahko krije tudi garantovo lastno obveznost. Gotovo nihče ne more biti sam svoj garant, saj bi bilo to pri akcesornih jamstvenih zavezah (kakršne so instituti pravnih redov common law guarantee ali surety) absurdno. Po drugi strani pa je tako stališče po avtorjevem mnenju dvomljivo pri samostojnih garancijah in stand-by akreditivih. Odgovor je odvisen od merodajnih prav in pravne narave izdanih garancij.
Več...

Uveljavljanje pravice narodov do zunanje samoodločbe

Prispevek obravnava pravico narodov do zunanje samoodločbe z vidika mednarodnega prava človekovih pravic in prava mednarodnih oboroženih spopadov. Pravica do zunanje samoodločbe je opredeljena kot pravica naroda do opredelitve lastnega političnega statusa in socialno-ekonomskega razvoja brez tujega vmešavanja. Prispevek sledi tezi, da je zunanja samoodločba kolektivna pravica univerzalne narave, ki jo uživajo vsi narodi.
Več...

Fenomen recepcije na današnjem slovenskem ozemlju kot raziskovalni izziv

Avtor v uvodnem delu predstavi stanje raziskav na področju recepcije rimskega prava na slovenskem ozemlju ter sklene, da je bilo temu fenomenu pri nas v nasprotju s številnimi evropskimi državami do nedavnega namenjene premalo pozornosti. Zato je odprtih vprašanj glede recepcije na Slovenskem še veliko. Članek končuje kratka predstavitev načrtovanih raziskav s področja recepcije, ki naj bi se izvedle v prihodnjih letih.
Več...

Številka 5-6/2009

Turške vojaške operacije v severnem Iraku – mednarodnopravni vidik

Turške vojaške operacije v severnem Iraku med decembrom 2007 in avgustom 2008 niso bile opravljene v soglasju s teritorialno državo. Pogoji za upravičenost samoobrambe, ki so oborožen napad, nujnost in sorazmernost samoobrambe, so v določeni meri izpolnjeni. Primer potrjuje, da se države pri uporabi sile zunaj lastnega ozemlja v odzivu na teroristična dejanja sklicujejo na samoobrambo kot okoliščino, ki izključuje protipravnost, kar odraža opinio iuris, da je individualna uporaba sile v drugih primerih prepovedana.
Več...

Tožbeni zahtevki v primeru sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pri pregledu sodne prakse v individualnih delovnih sporih, povezanih s prenehanjem delovnega razmerja, je zaslediti številne različno oblikovane tožbene zahtevke, ki z vidika civilnega procesnega prava pogosto niso ustrezni. Le ob ustrezno oblikovanem tožbenem zahtevku ugodilna sodna odločba pomeni učinkovito varstvo pravic.
Več...

Številka 7-8/2009

Nekaj vprašanj (in odgovorov?) glede ureditve krivde v Rimskem statutu

Ureditev krivde ter pravne in dejanske zmote iz 30. oziroma 32. člena Rimskega statuta je novost v statutih mednarodnih in hibridnih sodišč. Članek proučuje ureditev (ne)prištevnosti, podrobnejšo zgradbo naklepa in pravne zmote.
Več...

Vpliv ustavnih pravic na zasebno pravo (primer Švice)

Konstitutivno-institucionalno pojmovanje ustavnih pravic v švicarskem pravnem sistemu ima za posledico, da imajo ustavne pravice funkcijo objektivnih, vrednotnih temeljnih norm (vrednotnih smernic), po katerih se mora ravnati celotno državno delovanje. Posebnost švicarske ureditve problematike učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti je, da je ta urejena že v novi švicarski ustavi (Bundesverfassung – BV).
Več...

Številka 9-10/2009

Primerjalni pregled instituta skrajne sile v kazenskem pravu

V tem prispevku avtor obravnava institut skrajne sile v kazenskem pravu z uporabo primerjalne metode. Najprej predstavi ureditve v evropskem kontinentalnem pravu, nato pa sledi pregled rešitev skrajne sile v common law sistemih Anglije in Združenih držav Amerike. Nazadnje sta analizirani ureditvi skrajne sile v KZ in KZ-1.
Več...

Številka 11-12/2009

Iskanje ravnotežja med biološkim in pravnim starševstvom

Razmislek o tem, kako daleč naj gre pri določanju očetovstva prizadevanje za genetično resnico, je v našem pravnem prostoru dokončno spodbudilo ustavno sodišče, ki je presojalo dopustnost časovnega omejevanja pravice do ugotavljanja očetovstva. V luči te odločbe se večina rokov za vložitev tožb v zvezi z določanjem starševstva kaže kot nedopustno omejevanje pravice zvedeti za svoj izvor oziroma za svoje starševstvo.
Več...

Mehanizmi boja proti rasizmu in ksenofobiji z vidika Lizbonske pogodbe

Avtorica se v prispevku ukvarja z vprašanjem, ali bo uveljavitev Lizbonske pogodbe pripomogla k učinkovitejšemu boju Unije proti rasizmu in ksenofobiji. Avtorica predvidene spremembe kritično presoja in ugotavlja, da ta pogodba, ni ključna za povečanje učinkovitosti ukrepov zoper rasno diskriminacijo in nestrpnost. Ob tej ugotovitvi se poraja vprašanje, kakšen je sploh doseg ustanovitvenih pogodb na tem področju, in to tudi ob predpostavki, da se na ravni primarnega prava Skupnosti kodificirajo vse v sodobnem kontekstu bistvene skupinske determinante in okoliščine.
Več...

Številka 1-2/2010

Stečajna kriminaliteta

V prispevku so obravnavani kriminološki, kriminalistični in kazenskopravni vidiki stečaja kot posledice, načina prikrivanja ali priložnosti za storitev gospodarskih kaznivih dejanj. Opredeljene so kritične točke pri poslovanju, opisani značilni poslovni dogodki, iz katerih lahko izhaja sum, in značilne oblike gospodarskega kriminala, povezanega s stečajem.
Več...

Državljanstvo Evropske unije – učna ura skrivalnic, identitete in demokracije

Prispevek pregledno obravnava pogosto še vedno napačno razumljen institut državljanstva Evropske unije. Avtor najprej prikaže njegov zgodovinski razvoj in današnjo pozitivnopravno ureditev v Pogodbi o delovanju Evropske unije ter delno v obširni evropski sekundarni zakonodaji. Državljanstvo Unije pa je, podobno kot številni drugi skupnostni instituti, svoj pravi smisel našlo šele prek odločb Sodišča Evropske unije, ki ga razvija kot (bodoči) temeljni status državljanov držav članic.
Več...

Številka 3-4/2010

Družine istospolnih partnerjev – emocionalna (re)konstrukcija (ne)lagodja

Članek obravnava vprašanje izenačevanja pravnega statusa zakonskih zvez istospolnih partnerjev in njihovih morebitnih družin, spodbujeno z aktualnim sprejemanjem nove družinske zakonodaje. Pisec zavrača poglede, ki vodijo v kršitve temeljnih človekovih pravic istospolno usmerjenih, in opozarja na pomembno vlogo prava kot (so)kreatorja občutljive javne logike.
Več...

Številka 5-6/2010

Izmenjava osebnih podatkov v letalskem potniškem prometu med EU in ZDA

Za preprečevanje terorizma so oblastni organi pripravljeni uporabiti različna sredstva, med katerimi so tudi zbiranje, obdelava in hranjenje osebnih podatkov posameznikov. Po vzoru ZDA, ki so na tem področju vodilne, tudi na ravni EU prihaja do teženj po vzpostavitvi sistema za izmenjavo evidenc imen letalskih potnikov, saj skoraj vsako načrtovanje terorističnih napadov vključuje potovanje z letali, tako EU kot ZDA pa v preveliki vnemi pri vzpostavljanju varnostnih ukrepov in nadzorovanju potnikov vse prevečkrat prestopijo meje dopustnega in zakonitega poseganja v posameznikovo zasebnost in intimo.
Več...

Etnične manjšine v Sloveniji s poudarkom na pripadnikih narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije

Avtor zaradi primerjave v temeljnih črtah prikaže pravno ureditev posebnih pravic in položaja avtohtonih narodnih skupnosti, tj. italijanske in madžarske ter romske skupnosti v Sloveniji, in tovrstne temeljne pravne standarde Sveta Evrope. Podrobneje pa obravnava pravno ureditev pravic in položaja priseljencev in njihovih potomcev, konkretno pripadnikov narodov in narodnosti z območja nekdanje jugoslovanske federacije v Sloveniji, ki nimajo statusa ustavno priznane etnične manjšinske skupnosti.
Več...

Številka 7-8/2010

Pravice istospolnih partnerjev v razmerju do otrok

V prispevku avtorica obravnava pravice istospolnih partnerjev do otrok. Posebej se je ukvarjala z vprašanji posvojitve, nadomestnega materinstva in oploditve z biomedicinsko pomočjo pri nas in v Evropi. Na podlagi pregleda slovenske pravne ureditve je ugotovila, da z načinom urejanja istospolnih partnerskih skupnosti ne izpeljujemo ustavnega načela enakosti. Prepričana je, da predlagani Družinski zakonik dopolnjuje veljavno zakonodajo in ureja neurejeno.
Več...

»Evropeizacija« mednarodnega prava na primeru izvrševanja sankcij Varnostnega sveta OZN s strani držav članic Evropske unije

Prispevek se ukvarja s problematiko razmerja, interakcije ter vzajemnega vpliva med evropskim in mednarodnim pravom. Predstavljen je koncept »evropeizacije« mednarodnega prava, ki pomeni zbir vplivov evropske integracije na uporabo mednarodnega prava v EU in njenih državah članicah.
Več...

Številka 9-10/2010

Trditveno breme na ramenih strank, odločitev v rokah sodišča

Članek obravnava povezanost trditvenega in dokaznega bremena. V slovenskem pravnem sistemu je v zvezi z dejstvi in dokazi dosledno uveljavljeno razpravno načelo. Od vseh procesnih bremen sta trditveno in dokazno breme najpomembnejši, saj vplivata na uspeh v pravdi. Pomembno je, da stranka pravilno in pravočasno substancira svoje dokazne predloge, da pozna izjeme od razpravnega načela (kdaj sodišče uporabi preiskovalno načelo), katerih dejstev ji ni treba zatrjevati in katerih dejstev sodišče ne bo upoštevalo.
Več...

Pojem storilstva v kazenskem pravu

Razmejitev storilstva in udeležbe že od nekdaj velja za eno težjih vprašanj teorije kazenskega prava. Hkrati gre za zelo pomembno praktično vprašanje, saj je od njega odvisna višina kazni, v nekaterih primerih pa razmejitev celo odloča o tem, ali bo nekdo kaznovan ali ne. V slovenski pravni literaturi je bilo že precej pozornosti namenjene izseku iz tega problema: razmejitvi sostorilstva in pomoči, manj zanimanja pa je bilo deležno vprašanje lastnosti, ki storilstvo na splošno razločujejo od udeležbe. Temu vprašanju se avtor članka posveti z analizo objektivnih, subjektivnih in mešanih teorij storilstva, med katerimi ima danes vodilno vlogo teorija o oblasti nad dejanjem.
Več...

O pravni argumentaciji Sodišča Evropske unije

V članku je avtorica poskušala pojasniti (z določenih teoretičnih vidikov), kako Sodišče Evropske unije utemeljuje svoje odločitve, katere metode in pravila razlage uporablja (kanone pravne argumentacije) za podkrepitev svojih odločitev in kako je do določene mere ustvarilo lastna razlagalna pravila. To zahtevata načelo enotne razlage in načelo avtonomne razlage prava Evropske unije. Med metodami razlage, ki se uporabljajo za razlago primarnega in sekundarnega prava Unije, ni bistvenih razlik. Ker je pravo Evropske unije odvisno od pripravljenosti držav članic, da izpolnijo obveznosti, ki jim jih to pravo nalaga, mora biti prepričljivost pravne argumentacije Sodišča Evropske unije na višji ravni, kot je značilno za nacionalno pravo.
Več...

Številka 1-2/2011

Skupna havarija od antike do danes

Skupna havarija se je pojavila že v času, ko zavarovanja še niso bila razvita, predstavlja pa zelo specifičen pravni institut, ki se uporablja le v pomorskem prometu. Da se preprečijo spori o tem, čigavo blago bo žrtvovano, in prihrani dragoceni čas, se pravila skupne havarije uporabljajo, kadar je žrtev opravljena z namenom rešitve skupne odprave iz skupne nevarnosti. Vsi trgovci in ladjar prispevajo sorazmerno k škodi, ki nastane iz skupne havarije.
Več...

Številka 3-4/2011

Vidiki ustavnosti zastaranja kazenskega pregona

V prispevku avtor predstavlja aktualno zakonsko ureditev zastaranja kazenskega pregona z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Z opustitvijo delitve zastaranja na absolutno in relativno ob hkratni ohranitvi institutov zadržanja in pretrganja zastaranja zakonodajalec ni upošteval nekaterih ustavnih garancij. Kot neskladen z Ustavo se kaže tudi rok za zastaranje kazenskega pregona v primeru ponovnega sojenja po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom. Avtor prispevek zaključi s predlogom za zakonske spremembe.
Več...

Avdiovizualne medijske storitve v EU: temeljne svoboš­čine, opravičljivost nacionalnih ovir in zloraba pravic

V prispevku avtorica obravnava dve temeljni svoboščini − svobodno opravljanje storitev in svobodo ustanavljanja − ter opravičljivost nacionalnih ovir pri izvajanju teh dveh svoboščin. Predstavi Direktivo 2006/123 (Storitveno direktivo), njeno področje uporabe in razliko med obsegom opravičljivih razlogov za ustanovitev ter svobodnim opravljanjem storitev po tej direktivi. Potem avtorica prikazuje implementacijo Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, posebno z vidika načela države izvora in strožjih nacionalnih pravil, sprejetih v skladu s to direktivo. Avtorica poskuša ugotoviti, ali se Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah razlikuje od Storitvene direktive, predvsem v zvezi z opravičljivimi razlogi, in ali sledi Pogodbi o delovanju Evropske unije in sodni praksi Sodišča Evropske unije, ali pa se pri opravičljivih razlogih odmika od njiju. Na koncu prispevka je pravna presoja primera obida nacionalnih pravil, sprejetih kot strožjih od zahtev Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Direktiva o avdiovizualnih storitvah namreč zahteva samo minimalno harmonizacijo in daje državam članicam prosto pot, da za ureditev tega področja sprejmejo strožja pravila. Ker ta strožja pravila veljajo le za domače ponudnike storitev, je takšna ureditev lahko hitro povod za obid domače zakonodaje.
Več...

Ureditev in praksa pogojevanja pogodbenih odnosov Evropske unije z izpolnjevanjem človekovih pravic

Prispevek kritično obravnava pravno podlago za pogojevanje pogodbenih odnosov Evropske unije s tretjimi državami s spoštovanjem človekovih pravic na področju zunanjih odnosov. Avtorica v prispevku natančno obravnava ozadje in razvoj klavzule o človekovih pravicah, ki se je iz podlage za sodelovanje skozi čas preoblikovala v bistveni element sporazuma, kršitev katerega lahko v skladu z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu privede do ustavitve uporabe pogodbe. Pravna analiza posameznih določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na katerih temeljijo pogodbe s tretjimi državami, kot tudi obstoja domnevane pristojnosti Evropske skupnosti na tem področju pokaže na nejasni pravni položaj. To izvira iz dejstva, da razvijanje in utrjevanje demokracije ter spoštovanja človekovih pravic ni bil eden izmed izrecno določenih ciljev Evropske skupnosti. Posebno pozornost avtorica nameni pomembnim spremembam, ki jih je v zvezi z vprašanjem uporabe klavzule prinesla Lizbonska pogodba. Čeprav avtorica meni, da je z Lizbonsko pogodbo klavzula o človekovih pravicah dobila ustrezno pravno podlago, pa opozarja na obstoječe pomanjkljivosti klavzule v praksi in podaja predloge za nadaljnje preoblikovanje modela klavzule.
Več...

Številka 7-8/2011

Volilna pravica v praksi Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Volilna pravica je temeljna človekova pravica, ki se v Republiki Sloveniji ures­ničuje neposredno na podlagi Ustave RS. Člen 43 Ustave RS jo določa z generalno določbo, ki velja za vse neposredne volitve v državne in lokalne organe, na podlagi načel splošne in enake volilne pravice. V državah članicah Sveta Evrope njeno vsebino opredeljuje tudi 3. člen Prvega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v Republiki Sloveniji velja neposredno. Države zavezuje k izvedbi svobodnih in tajnih volitev v razumnih časovnih presledkih, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.
Več...

Številka 9-10/2011

Zavrnitev dokaznih predlogov v sodni praksi

Sodišča morajo izvesti dokazne predloge, ki jih navedejo stranke, sicer so lahko strankam kršene temeljne procesne in ustavne pravice. V nekaterih primerih pa dokazni predlog ali ni potreben, primeren ali kaj drugega in bi se z njegovo izvedbo postopek samo zavlačevalo in dražilo, česar pa si ne želijo ne sodišča ne stranke. Iz opravičljivih razlogov zato njegova izvedba ni potrebna. Zakon o pravdnem postopku razlogov za opravičljivo zavrnitev dokaznih pred­logov ne našteva, zato so se izoblikovali skozi teorijo in sodno prakso. Sodišče o tem odloča po prosti presoji z razumno oceno, vendar mora svojo odločitev natančno obrazložiti.
V članku je glede opravičljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga in načina obrazložitve prikazana sodna praksa prvostopenjskih sodišč, poleg tega pa so prek sodne prakse višjih sodišč, Vrhovnega in Ustavnega sodišča prikazane kršitve temeljnih pravic strank, če je dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen oziroma njegova zavrnitev ni dovolj obrazložena.
Več...

Zakonodajna reforma finančnega trga EU: so vse podobnosti z Divjim zahodom samo naključne?

Avtorica v članku obravnava regulatorni odziv institucij EU, v prvi vrsti Evropske komisije, na finančno-gospodarsko krizo, ki je v zadnjih letih zajela EU in ji povzročila dolgoročno škodo. Članek sistematično obravnava različne pobude za to, da bi se preprečile krize podobnih razsežnosti v prihodnosti, tako v obliki nadzornih mehanizmov in regulacije (finančnih institucij, trga in zaščite potrošnikov) kot tudi ukrepov za izboljšanje kriznega upravljanja v EU. Ob tem avtorica zaključuje, da je kljub veliki ambicioznosti reforme finančnega trga EU njen uspeh precej povezan z ustrezno odzivnostjo pristojnih institucij na globalni ravni na krizo.
Več...

Številka 11-12/2011

Korporacijsko upravljanje gospodarskih družb v državni lasti v Republiki Sloveniji

V letu 2010 smo dobili prvi predpis o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb v državni lasti. Prinesel je bistveno spremenjen odnos do uprav­ljanja gospodarskih družb, kjer ima država lastniški delež. Sprejem zakona sovpada s sprejemom Slovenije v OECD, kjer korporacijskemu upravljanju posvečajo veliko pozornosti. Slaba praksa korporacijskega upravljanja iz preteklosti je doživela prve spremembe, ki pa bodo morale biti deležne še številnih popravkov. Vendar je to šele prvi korak. Drugi korak, ki bo bistveno težji, je korporacijskoupravljavska kultura (morala), ki je osnova za to, da bodo norme korporacijskega upravljanja sploh lahko opravile svojo funkcijo. Ne gre za klasično pravno mantro, po kateri norme sploh ne bi bile potrebne, če bi bila korporacijskoupravljavska kultura dovolj visoka. Tudi v državah z dolgo tradicijo korporacijskega upravljanja imajo težave.
Več...

Prihodnost hedge skladov: kako zmanjšati tveganje, ki ga prinašajo hedge skladi?

Hedge skladi so netradicionalni investicijski skladi, za katere je značilna nizka stopnja regulacije oziroma deregulacija. Nekoč malo znane oblike investiranja so danes zaradi svoje velikosti oziroma količine kapitala, ki ga upravljajo, pomembni igralci na finančnem trgu. Zaradi nizke regulacije, vse večjega obsega sredstev v upravljanju in mistično visokih donosov so v zadnjih dvajsetih letih postali ena izmed najbolj obleganih finančnih institucij. Članek je namenjen predstavitvi tveganja, ki ga prinaša nizka stopnja regulacije hedge skladov, poskuša pa najti tudi alternativne možnosti odprave tveganja.
Več...

Številka 1-2/2012

Prikrito izplačilo dobička v delniški družbi

Zakon zagotavlja delničarjem udeležbo pri letnem dobičku družbe, vendar zaradi varstva delničarjev, upnikov in gospodarske trdnosti družbe določa obvez­na pravila. Za države članice EU določa taka pravila Druga direktiva 77/91/ EGS z dne 13. decembra 1976. Po tej direktivi se sme dobiček izplačati samo iz dobička, ki je ugotovljen v bilanci in določen za razdelitev. Izplačilo vsake drugačne udeležbe je treba vrniti, če družba dokaže, da je delničar vedel ali moral vedeti za nepravilno izplačilo. 
Več...

Kriminalizacija v letalstvu: zagotovitev pravega ravnovesja za zavarovanje prevladujočega javnega interesa

Avtor v prispevku analizira razloge za kolizijo dveh pravno zavarovanih javnih interesov – interesa zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu in interesa dobrega delovanja pravosodja. V primeru letalske nesreče ali incidenta je izjem­nega pomena, da se letalske strokovnjake spodbuja k poročanju o dogodkih, ki so vplivali na varnost, saj je zaradi trenda vse pogostejše kriminalizacije teh posameznikov prišlo ravno do nasprotnega učinka. Letalski strokovnjaki ne želijo razkriti informacij in poročati o dogodkih, saj s tem tvegajo lasten pregon in kaznovanje. Brez relevantnih in pravih informacij so analize tehničnih preiskav napačne, brez njih pa ne moremo pridobiti dragocenih izkušenj, ki so potrebne za ohranitev in razvoj varnosti v civilnem letalstvu in s tem splošne varnosti. Dosega ravnovesja med obema interesoma je nujna. 
Več...

Številka 3-4/2012

Posest v slovenskem kazenskem pravu

Prispevek predstavi problematiko posestnih kaznivih dejanj. Posest je kon- strukt stvarnega prava, ki po sodobni objektivni koncepciji to dojema kot de- jansko oblast nad stvarjo (corpus) in zanemarja voljni element posedovanja (animus). Stvarnopravni konstrukt posesti je za kazensko pravo velik problem, saj zakonski znak posestnega kaznivega dejanja pomeni golo objektivno dej- stvo, ki je lahko zunaj okvira ravnanja storilca.
Kazensko pravo mora zato problem posesti reševati prek lastnih dogmatič- nih spoznanj. Za izvršitev kaznivega dejanja so potrebni volja, zavest in krivda storilca (poleg biti kaznivega dejanja in protipravnosti). S tem kazensko pravo posredno zahteva uporabo subjektivne koncepcije posesti, ki poleg dejanske oblasti vsebuje tudi voljni element posedovanja (animus).
Glede posesti imata kontinentalna in anglo-ameriška kazenska doktrina raz- lične teoretične poglede. Slednja konstrukt posesti oblikuje prek sodnih pri- merov in se ne ozira na stvarnopravno koncepcijo posesti. Kontinentalno ka- zensko pravo v stvarnopravni koncept posesti načeloma ne posega. Da bi se izognili doktrinarnim problemom, se posestnim kaznivim dejanjem dodaja izvršitveno ravnanje ali namen, ki spremlja posest, ali pa se to nadomešča z institutom razpolage (nem. der Gewahrsam). Že iz same doktrine temeljnih elementov kaznivega dejanja, ki zahteva voljni, zavedni in krivdni (subjektiv- ni) element, pa je očitno, da moramo v kazenskem pravu uporabiti subjektivno koncepcijo posesti. V prispevku so predstavljeni teoretični pogledi na posest v kazenskem pravu, praktični primeri, aktualni problemi in smiselne rešitve za boljšo opredelitev tega instituta.
Več...

Številka 5-6/2012

Veljava ODZ po prvi svetovni vojni do danes

Po razpadu habsburškega cesarstva je avstrijski ODZ ostal v veljavi v jugoslo- vanskem delu Slovenije. Na Primorskem, ki je bila priključena po Italiji, je bil nadomeščen z italijanskim pravom. Prizadevanja za sprejem jugoslovanskega državljanskega zakonika niso obrodila sadov. Po drugi svetovni vojni je bilo predvojno pravo formalno odpravljeno, enako kot v Sovjetski zvezi po revolu- ciji. Dovoljeno pa ga je bilo uporabljati kot pravna pravila. Pomen te izjeme je bil na začetku nejasen. Šele po letu 1951 se ni več neposredno politično oviralo uporabe pravnih pravil (to je predvojnega prava). ODZ je bil sicer odpravljen, vendar se je še vedno uporabljal. Po drugi svetovni vojni je bilo odrejeno, da se ODZ (kot pravno pravilo) uporablja na Primorskem. Primorsko si je Jugo- slavija priključila po drugi svetovni vojni. Določbe ODZ so bile do leta 1980 večinoma nadomeščene bodisi z jugoslovanskim bodisi s slovenskim pravom. Le redke se še vedno lahko uporabljajo.
Več...

Številka 1-2/2013

Institut sile in grožnje v mednarodnem kazenskem pravu

Na institut sile in grožnje se storilec dejanja lahko sklicuje, ko oseba nad njim izvaja silo, ki pa se ji je mogoče fizično upreti (torej ni absolutna), a je zaradi nje in pod njenim vplivom izvršil dejanje, ki izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, in grožnjo. Grožnja pomeni psihično prisilo, saj tretja oseba storilcu pove, kaj ga čaka, če ne bo izvršil dejanja z znaki kaznivega dejanja, obe pa tretja oseba izvaja nad storilcem s posebnim namenom neposredno prisiliti storilca, da bi izvršil tako dejanje. V članku predstavim ureditev sile in grožnje v mednarodnem kazenskem pravu. V uvodnem delu predstavim ureditev elementov sile in grožnje, kakor je razvidna iz ureditve v Rimskem statutu, statutu ter sodni praksi Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in statutu ter sodni praksi Nürnberškega sodišča. V nadaljevanju pa skušam ugotoviti, kakšen je vpliv sile in grožnje na obstoj kaznivega dejanja v mednarodnem kazenskem pravu.

Več...

Skupna politika kazenskih pregonov EU – pilotski primeri varstva okolja, intelektualne lastnine in iger na srečo

Čeprav je Lizbonska pogodba z odpravo tristebrne strukture EU pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah prenesla v okvire nadnacionalnega prava, ima EU tudi mimo poglavja Pogodbe o delovanju EU o sodelovanju v kazenskih zadevah znatne možnosti poseganja v pristojnosti držav članic, kar zadeva določanje politike kazenskega pregona. Gre za implicitne pristojnosti, ki jih je imela EU že več let pred Lizbonsko pogodbo in na katere se EU sklicuje takrat, ko je kazenski pregon kršiteljev potreben za učinkovito izvajanje materialnega prava EU. Članek obravnava tri takšna področja – pravo varstva okolja v EU, pravice intelektualne lastnine v EU in pravila glede čezmejnega igranja na srečo v EU, na katerih prihaja do posega v pristojnosti držav članic na področju določanja kazenskega pregona, in to mimo novega poglavja o kazenskem sodelovanju.

Več...

Številka 3-4/2013

Izvršba v Nemčiji

Avtor v članku predstavi potek postopka izvršbe v Nemčiji, ki je decentraliziran. Medtem ko je za izvršbo na premičnine pristojen sodni izvršitelj, so druga sredstva izvršbe v pristojnosti pravosodnega uradnika (Rechtspfleger), ki vodi tudi nepremičninsko izvršbo. Dolžnik lahko ugovore proti zahtevku iz izvršilnega naslova praviloma uveljavlja s tožbo za nedopustnost izvršbe (Vollstreckungsabwehrklage), če so razlogi za ugovor nastali po izdaji izvršljive sodne odločbe. Tožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo izvršljivo sodno odločbo. V Sloveniji lahko dolžnik ugovore v izvršbi primarno uveljavlja s pravnim sredstvom ugovora zoper sklep o izvršbi. O ugovoru odloča izvršilno sodišče. Če izvršilno sodišče ugovor zavrne, lahko dolžnik vloži tožbo za nedopustnost izvršbe pri sodišču po kraju opravljanja izvršbe. 

Več...

Številka 5-6/2013

Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank Ltd. v. Banco Español de Credito

Ameriško pravo priznava načelo neodvisnosti akreditivov in bančnih garancij, ki pa ni absolutno in je med drugim lahko omejeno s sodnimi odredbami, ki bankam izdajateljicam preprečujejo plačilo teh jamstvenih zavez z restriktivno uporabljano izjemo ob jasno ugotovljeni (bistveni) prevari v zvezi z osnovno transakcijo (fraus omnia corrumpit). V našem primeru je spor iz osnovne gradbene pogodbe o izvršitvi obveznosti nalogodajalca vodil do arbitražne odločbe v korist nalogodajalca. Zato je sodišče, po mnenju avtorja, ki se ne strinja s kritikami sodbe, pravilno uporabilo pravilo o prevari iz 5-109. člena leta 1995 revidiranega UCC in odločilo, da z vidika te arbitražne odločbe koristnik in lokalna banka nimata nobene »verjetne pravice« zahtevati plačilo garancij oziroma kontragarancij na prvo zahtevo. Zaradi dokončne odločbe je zahteva koristnika za plačilo garancij izključena (res judicata), pri čemer odločba kot jasen in očiten dokaz neupravičenega unovčevanja nalogodajalca upravičuje, da »uživa plodove« od sodnega vpletanja v načelo neodvisnosti. Skratka − z dokončno arbitražno odločbo ugotovljena prevara je zadosten pogoj za začas¬no odredbo, pri čemer sodišču ni treba upoštevati drugih standardov, ki jih je za te postopke izoblikovala judikatura; na primer, da bi nalogodajalec brez začasne odredbe utrpel nepopravljivo škodo, da sicer ne bi imel na voljo pravnih sredstev itd.

Več...

Številka 7-8/2013

Upravičenje mednarodnega hudodelstva

Pogoji silobrana so izpolnjeni, ko storilec izpolni bit inkriminacije zato, da bi od sebe ali tretje osebe odvrnil protipravni napad, bit inkriminacije pa je izvršena zoper napadalca oziroma vir napada. Članek obravnava institut silobrana s treh vidikov. Prvi del članka je namenjen primerjalnopravni analizi uredit¬ve silobrana v petih izbranih pravnih sistemih. Drugi del članka obravnava silobran v mednarodnem kazenskem pravu, zlasti v Rimskem statutu. Tretji del članka pa obravnava slovensko ureditev silobrana z namenom primerjave slovenske in mednarodne ureditve in z namenom najti odgovor na vprašanje, ali slovenska ureditev zadošča za učinkovit pregon mednarodnih hudodelstev iz pristojnosti Rimskega statuta. 

Obravnava izbranih primerjalnih, mednarodne in slovenske ureditve silobrana kaže, da ureditev silobrana v Rimskem statutu vsebuje vse bistvene značilnosti ureditve silobrana v kontinentalnih pravnih sistemih, od njih pa se razlikuje (razen avstrijske ureditve) v ozki opredelitvi dobrin, od katerih je mogoče odvračati protipravni napad. Tudi slovenska ureditev silobrana odstopa od ureditve v common law in od avstrijske ureditve prav v tej točki, saj je v skladu s slovensko ureditvijo napad mogoče odvračati od vseh dobrin. Isto velja za primerjavo Kazenskega zakonika (KZ-1) in Rimskega statuta.

Več...

Številka 11-12/2013

Dedna pogodba

Avtorica v prispevku poudarja, da bi vsekakor veljalo razmisliti, da bi pri nas kot tretji pravni naslov za dedovanje določili dedno pogodbo, kar je bilo do leta 1955 že v veljavi. Predstavi stališče do dednih pogodb v našem pravu in poudarja, da je trditev, da je zapustniku z dedno pogodbo odvzeta pravica svobodnega testiranja, zelo relativna – predvsem v primerjalnem pravu. Avtorica se v prispevku zavzema za ponovno uvedbo dedne pogodbe v naš pravni si¬stem ter navaja ustavnopravne razloge in praktične potrebe. Ob vsem tem pa svetuje previdnost in preudarnost, saj bi bilo najprej nujno opredeliti samo pravno naravo dedne pogodbe.

Več...

Številka 3-4/2014

Pravičnost v Svetem pismu Stare zaveze

V članku skuša avtorica predstaviti pomen in vsebino različnih konceptov pravičnosti (distributivne, komutativne in korektivne) v Svetem pismu Stare zaveze. Ker je razumevanje posameznih konceptov pravičnosti določenega okolja vselej odvisno od njene temeljne ideje, je tudi razumevanje različnih oblik pravičnosti Stare zaveze močno pogojeno z razumevanjem pravičnosti starozaveznega Boga. Ta se na prvi pogled zdi strog in maščevalen, njegova pravičnost pa sprva spominja na povračilo in strogo enakost, zato takšne elemente iščemo tudi v ostalih svetopisemskih konceptih pravičnosti. A starozavezni Bog ni maščevalen, njegova pravičnost pa je absolutna, zavezna in odrešenjska. Na tej osnovi lahko starozavezno distributivno pravičnost razumemo kot nezasluženi dar zaradi skrbi za dobro skupnosti (in slehernika v njej). Načelom enakovredne izmenjave komutativne pravičnosti lahko dodamo pošteno medsebojno obravnavanje in spoštovanje dogovora, korektivna pravičnost pa se zdi bolj obnavljalna (restorativna) kot retributivna. Tako opredeljena pravičnost se sklada s samo idejo pravičnosti kot vrhovnim idealom urejanja medsebojnih odnosov.

Več...

Številka 7-8/2014

Posebna vprašanja sostorilstva

Največ razprav o sostorilstvu za izhodišče jemlje storitvena in hkrati naklepna kazniva dejanja, pri katerih krog možnih storilcev ni omejen, kakršna so denimo umor, goljufija, tatvina, rop itd. Ti »klasični scenariji« so v literaturi razmeroma bogato obdelani, pri čemer je v evrokontinentalnem pravnem okolju postala zelo vplivna ideja o sostorilstvu kot funkcionalni oblasti nad dejanjem. Vendar pa obstajajo tudi tipi kaznivih dejanj, ki se v okvir tega koncepta ne pustijo ujeti: opustitvena kazniva dejanja, malomarna kazniva dejanja, posebna kazniva dejanja (delicta propria) in lastnoročna kazniva dejanja. Naštete skupine kaznivih dejanj zaznamujejo posebnosti, ki zahtevajo precejšnje prilagoditve tudi na področju razumevanja sostorilstva. Članek elaborira posebnosti sostorilstva pri teh kaznivih dejanjih, pri čemer poudarek namenja dilemam, ki so se odprle v novejši slovenski sodni praksi.

Več...

Številka 9-10/2014

Kazenskoprocesne dokazne prepovedi v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice

V pravičnem kazenskem postopku sta si obdolženec in država enaka, kar se lahko doseže le z doslednim spoštovanjem procesnih jamstev in dokaznih prepovedi. V primeru nesankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi lahko (obsojeni) posameznik s pritožbo pred ESČP uveljavlja kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Čeprav EKČP dokaznih prepovedi ne ureja neposredno in vprašanja dopustnosti dokazovanja v kazenskih postopkih prepušča posameznim državam, je iz sodne prakse ESČP mogoče razbrati konvencijska merila oziroma kriterije ocene poštenosti postopka kot »konvencijske dokazne prepovedi«. ESČP presojo vsebinsko loči na oceno postopkov pridobivanja, pri čemer se osredotoča na oceno stopnje kršitve pri pridobivanju dokazov, in na oceno uporabe dokazov, pri kateri ne presoja posameznega dokaza, temveč poštenost kazenskega postopka kot celote. Ocena je odvisna tudi od vrste in stopnje kršitve človekove pravice pri pridobivanju dokaza, tipa oziroma vrste dokaza, upoštevanja pritožnikovih procesnih pravic in neposrednosti ali posrednosti pridobitve. Glede na navedeno članek ločeno obravnava dokazne prepovedi v zvezi z zaslišanjem obdolženca in v zvezi z dokazi, pridobljenimi s prikritimi preiskovalnimi sredstvi in metodami.

Več...

Pravne posledice kršitve dolžnosti predložiti Sodišču EU vprašanje v predhodno odločanje

Glede na decentraliziran značaj pravnega reda EU, so vsa nacionalna sodišča držav članic EU hkrati redna sodišča v zadevah prava EU in morajo kot taka zagotoviti učinkovito pravno varstvo pravic posameznikov, ki za slednje izhajajo iz prava EU. Z namenom, da se tudi v postopkih pred nacionalnimi sodišči zagotovi poenotena uporaba prava EU in zlasti, da se prepreči morebitna različna razlaga določb prava EU, je v členu 276 PDEU določen postopek za predhodno odločanje. Na podlagi omenjenega člena nacionalna sodišča lahko (in v določenih primerih morajo) Sodišču EU predložiti vprašanje v predhodno odločanje ter v njem zaprositi za razlago pomena ali odločitev o veljavnosti pravne norme EU, saj je Sodišče EU izključno pristojno, da o tem odloča. V predmetnem prispevku je najprej na kratko pojasnjeno, kdaj obstaja pravica in kdaj dolžnost nacionalnih sodišč, da postavijo vprašanje za predhodno odločanje in katere so izjeme od te dolžnosti. Glavna tema prispevka pa je osredotočena na možna pravna sredstva, ki lahko sledijo, če nacionalna sodišča ne spoštujejo svoje obveznosti iz člena 267 PDEU. Avtorica zaključi z ugotovitvijo, da obravnavana pravna sredstva sicer lahko okrepijo načelo primarnosti in učinkovitosti prava EU, vendar jih vseeno ne bi smeli obravnavati kot alternativo postopku predhodnega odločanja.

Več...

Oblikovalna tožba za zmanjšanje pogodbenih obveznosti

Oblikovalne pravice so usmerjene v nastanek, odpravo in spremembo pravnega razmerja. Slednje imenujemo »spreminjevalne« oblikovalne pravice. Po načinu uresničitve razlikujemo oblikovalne pravice, ki se uresničijo z enostransko izjavo volje (»opcijske« oblikovalne pravice), pri katerih učinek spremembe (oblikovalni učinek) nastopi, ko izjavo prejme oblikovalni zavezanec, in »tožbene« oblikovalne pravice, pri katerih mora oblikovalni upravičenec svojo pravico uveljaviti z oblikovalno tožbo, sprememba pa nastopi šele s pravnomočnostjo oblikovalne sodbe. Če zakon zahteva vložitev oblikovalne tožbe, se stranki lahko kljub temu za spremembo dogovorita sami, saj po Obligacijskem zakoniku »pravih« oziroma »obveznih« oblikovalnih tožb ni. Spreminjevalne oblikovalne pravice srečamo pri znižanju dogovorjene cene zaradi napak izpolnitve (actio quanti minoris), zmanjšanju nesorazmerno visoke pogodbene kazni in are ter prilagoditvi pravnega razmerja spremenjenim okoliščinam, nastalim po sklenitvi različnih vrst pogodb (mandatne, posredniške, licenčne, pogodbe o organiziranju potovanja, zavarovalne pogodbe itd.). V teoriji in praksi še vedno ni enotnega stališča o tem, kdaj zakon zahteva oblikovalno tožbo, zato se brez tehtnega razmisleka dopuščata tako materialnopravni ugovor kot tožba, zlasti dajatvena (včasih tudi ugotovitvena), kar ni ustrezno. Ko so v materialnopravnem temelju prisotni trije bistveni elementi tožbenih spreminjevalnih oblikovalnih pravic, ki so (1) pravica zainteresirane stranke zahtevati spremembo, (2) nesorazmerje pogodbenih obveznosti in (3) vloga sodišča, ki o zahtevi odloči (vsaj implicitna), je za uspešno uresničitev oblikovalne pravice treba vložiti (nasprotno) oblikovalno tožbo, razen v primeru z zakonom predpisane perpetuacije ugovorov. Če tožbena spreminjevalna oblikovalna pravica ni uveljavljena z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, je treba šteti, da je oblikovalni upravičenec sploh ni uresničil.

Več...

Številka 1-2/2015

Varstvo otrokove koristi v postopku izvršbe in zavarovanja v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter osebnih stikov z otroki

Prispevek obravnava zakonsko ureditev postopka izvršbe in zavarovanja v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter osebnih stikov z otroki, sodno prakso slovenskih sodišč, ESČP in SEU s tega področja. Izpostavljena so nekatera vprašanja, s katerimi se srečujejo sodišča pri odločanju v teh zadevah. To pravno področje ni urejeno na enem mestu, temveč ga fragmentarno urejata Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se narava in namen teh dveh zakonov med seboj močno razlikujeta. V sporih z mednarodnim elementom morajo sodišča presojati tudi na podlagi določb mednarodnih konvencij in uredb EU. Tovrstni postopki narekujejo hitro postopanje, kar se še posebej odraža pri odločanju o izdaji regulacijskih začasnih odredb. O teh začasnih odredbah lahko odločajo sodišča z različno stvarno pristojnostjo, kar ni vedno v korist otroka. K učinkovitejšemu varstvu njegove koristi bi z ustrezno spremembo zakonodaje lahko pripomoglo to, da bi imel otrok, ki je že dopolnil petnajst let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, tudi v postopku izvršbe in zavarovanja možnost izraziti svoje mnenje in tako »biti slišan« pred dejansko realizacijo izvršbe ali zavarovanja.

Več...

Številka 5-6/2015

Zaščita otroka v turškem kazenskem pravu

Starost otrok, ki uživajo prepovedane droge, je v Turčiji znatno padla. Uživanje sintetske droge je prepoznana npr. že pri enajstih letih starosti. V boju zoper organizirano kriminaliteto bodo potrebni resnejši napori, tako pri intenzivnosti nadzora nad otroki, kot tudi pri dekriminalizaciji njihovih ravnanj. Enako pomembni so policijski ukrepi, zlasti pri odpravljanju vzrokov problemov, slediti mora pravi razvoj socialnih politik, ki naj ga kazensko pravo podpira. Podobno velja za prisilno delo otrok, tudi tam naj bodo ukrepi zunaj kazenskega prava prednostni.

Več...

Številka 7-8/2015

Materialni ustavni zakon v slovenskem ustavnem redu

Ustava Republike Slovenije ni edini materialni ustavni akt v slovenskem ustavnem redu. To je še Temeljna ustavna listina, poleg nje pa bi lahko po stališču Ustavnega sodišča in teorije ustavodajalec, če bi tako želel, sprejel tudi materialni ustavni zakon, ki bi ločeno od Ustave razčlenjeval ustavno materijo. V članku zagovarjam stališče, da praviloma ni tako. Ustava in Poslovnik Državnega zbora ne urejata pravne podlage za sprejem materialnega ustavnega zakona: ne kot sistemskega akta za redno razčlenjevanje ustavne materije in prav tako tudi ne za posebne in posamične primere. Za ta namen v Sloveniji poznamo kvalificirani in navadni zakon. To obliko akta za urejanje tvarine Ustava predpisuje v več kot 80 členih. Zadržano urejanje razmerij na ustavni ravni je priporočljivo tudi z vidika zagotavljanja koherentnosti ustavnega reda. Slabosti, ki so lastne tehniki amandmiranja ustave, ravno tako niso tuje ustavnemu redu, ki ustavno materijo razčlenjuje z materialnimi ustavnimi zakoni. Pojavijo se lahko neskladja in kolizije med ustavnimi normami, ki jih je z interpretacijo težko razrešiti, v skrajnem primeru pa celo vzporedni ustavni sistemi. Navedeno občutno zmanjša pravno varnost in predvidljivost, oslabi lahko tudi stabilnost ustavne ureditve.

Več...

Otroku prijazno pravosodje: Pravica otroka do prostega gibanja v evropskem pravu in sodni praksi

Čeprav je bila Evropska unija sprva zastavljena kot ekonomska integracija, sta evropski zakonodajalec in Sodišče Evropske unije s svojim holističnim pristopom k pravu Evropske unije pravila postopoma prilagodila tako, da sta zagotovila varstvo svobodnega pretoka otrok. Sprva sta to varstvo zagotavljala v okviru pravil o prostem pretoku družinskih članov delavcev Evropske unije, pozneje v okviru pravil, po katerih so bili otroci kot sorodniki sedanjih in nekdanjih delavcev Evropske unije samostojni nosilci pravice do izobrazbe in pravice do bivanja, ter nazadnje v okviru pravil o državljanstvu Evropske unije, po katerih gredo otrokom načeloma enake pravice kot polnoletnim državljanom Evropske unije.

Več...

Številka 9-10/2015

Pravna analiza pogodbe o računalništvu v oblaku

Veliko študij in raziskav analizira računalništvo v oblaku iz različnih vidikov, vendar vsi zelo navdušujoči praktični predlogi o tem, kaj je računalništvo v oblaku, vključujejo prepričanje, zaupanje in odvisnost. Prepričanje prenesti vsebino v oblak, zaupanje v pridobljene koristi storitve IKT na zahtevo in odvisnost od nevarnosti, ki jih IKT namestitveni modeli strežnikov za hrambo podatkov prenašajo. Pogodba s končnico -ing, ki ureja računalništvo v oblaku, je razmeroma mlada in kot taka popolnoma spregledana s strani nacionalne zakonodaje, pri čemer je nenehno predmet obravnav na evropski ravni. Članek obravnava splošno in posebno strukturo pogodbe o računalništvu v oblaku z vidika slovenskega obligacijskega prava. Konkretneje, članek odgovori na naslednja vprašanja. Kakšna je pravna narava in struktura pogodbe? Kakšne so posledice t. i. click-wrap metode sklepanja pogodbe? Ali gre pri obveznostih za obligacijo rezultata ali obligacija prizadevanja? Kako je pogodbeno urejena odškodninska odgovornost ponudnika storitve? Kakšen je namen splošnih pogojev pogodbe? Kako slovenski zakonodajalec razlaga t. i. boiler plate pogodbene določbe? Poleg naštetega opozarjam vse potrošnike na morebitna neravnovesja pogodbenih moči, ko se pogodba sklene prek klika na ikono »Sprejmem«. 

Več...

Skupna starševska skrb

Turški Civilni zakonik pozna različne oblike vzgoje in varstva otroka. Ena od njih je tudi skupna vzgoja in varstvo. Ta oblika je v zakoniku izrecno omenjena samo pri starših, ki so v zakonski zvezi. Poročeni starši imajo praviloma skupno vzgojo in varstvo otroka, če živijo skupaj, pa tudi, če živijo ločeno. Pri neporočenih in razvezanih starših pa Turški civilni zakonik ne omenja možnosti, da bi ti starši lahko skupaj skrbeli za otroka. Ta okoliščina odpira vprašanje, ali imajo neporočeni in razvezani starši sploh možnost skupaj skrbeti za otroka. Splošno mnenje je, da odsotnost izrecne ureditve ne pomeni, da neporočeni in razvezani starši ne bi smeli imeti skupne vzgoje in varstva. Toda vprašanje je, pod kakšnimi pogoji so ti starši upravičeni do skupne skrbi za otroka. Odgovor na to vprašanje mora v prihodnje dati zakonska ureditev. Ta pa naj skupne vzgoje in varstva neporočenih in razvezanih staršev ne postavi kot pravila, temveč naj zgolj določi pogoje, pod katerimi sta starša upravičena skupaj skrbeti za otroka.


Več...

Številka 11-12/2015

Koncept otroštva od islamsko-otomanske države do turškega prava kot države zgodnje polnoletnosti: zakonske zveze v zgodnji starosti

Prispevek obravnava pravni razvoj koncepta polnoletnosti, ki izraža zaključek otroštva v prejšnjem, versko utemeljenem otomanskem pravu, segajočem nazaj štiri generacije, in sodobnem turškem pravu. V okvirih študije je obravnavan pravni razvoj koncepta polnoletnosti tako v starem turškem pravu, kot v sodobnem turškem pravu, upoštevajoč definicijo otroštva v konvenciji o otrokovih pravicah. Pravni in kulturni razlogi za zakonske zveze v zgodnji starosti so v središču te študije.

Več...

Bruseljska uredba II bis: Otrokova pravica izraziti svoje mnenje v postopku s čezmejnim elementom

Eden od ciljev Bruseljske uredbe II bis iz leta 2005 je zagotoviti, da bodo otroci lahko uresničili svoje pravice v postopkih s čezmejnim elementom, ki jih zadevajo. Med otrokovimi pravicami v postopku je posebej pomembna pravica otroka, da izrazi svoje mnenje. Ta pravica ima tudi osrednjo vlogo v treh vrstah postopka, za katere se uporablja Bruseljska uredba II bis. Kljub temu sodne odločitve Sodišča EvropskeuUnije, ki obravnavajo otrokovo pravico izraziti svoje mnenje, pričajo, da okoliščina, da otrok ni imel možnosti izraziti svoje mnenje v postopku, pogosto sploh ne šteje za kršitev Bruseljske uredbe II bis. Vse kaže, da tega ne bo spremenil niti pristop Evropske unije k Evropski konvenciji za človekove pravice.

Več...

Številka 1-2/2016

Kodificirano albansko običajno pravo – specifike dednopravnih določb v primerjavi s slovenskim pravnim redom

Članek obravnava pojem albanskega običajnega prava, ki se v širši evropski pravni znanosti zmotno posplošeno enači zgolj z zapisom albanskega običajnega prava v obliki Kanuna Lekë Dukagjinija, čeprav poznamo še vrsto drugih zapisov, iz katerih je mogoče razbrati dolgoletno in bogato pravno dediščino Albancev. Primarno se v članku pojasnjuje posebnosti patrilinearnega prenosa ipso iure vsega zapustnikovega premoženja, stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerij ter obveznosti na pravne naslednike znotraj institucije albanske tradicionalne družbe. Poudarek je tudi na primerjavi dednopravnih določil prava albanskih kanunov s slovenskim pravnim redom ter na sistematični predstavitvi posameznih dednopravnih institutov, npr. dednopravnega položaja zapustnikovih hčera, posvojencev, nezakonskih otrok, vdov, devičic (alb. virgjëreshë oziroma burrneshë), osebnega premoženja žensk (alb. selem) ter instituta zapuščine brez dedičev in oporočnega dedovanja. 

Več...

Številka 3-4/2016

Denarna kazen

Denarna kazen je v Evropi dobro sprejeta, saj v večini držav predstavlja več kot polovico vseh izrečenih kazni. Od njene uvedbe je doživela številne spremembe. Najpomembnejša je uvedba dnevnih zneskov, ki omogoča socialno pravičnost pri njenem izrekanju. Ena od glavnih težav denarne kazni pa je njena nadomestitev z zaporno kaznijo v primeru neplačila, saj s tem storilca doleti kazen, ki ne odraža teže njegovega dejanja. Države si na različne načine prizadevajo doseči čim večji delež izvršenih denarni kazni, tudi z uvajajem dela v korist skupnosti kot alternativo nadomestnemu zaporu. V Sloveniji je vloga denarne kazni bistveno drugačna od večine evropskih držav; po letu 1990 začne njen delež močno upadati in znaša leta 2014 manj kot štiri odstotke. Statistični podatki tudi kažejo, da jo nekatera sodišča izrekajo bistveno pogosteje kot druga, kar spodjeda načelo enakosti kaznovanja.

Več...

Številka 5-6/2016

Davčna osnova

Avtor obravnava davčno osnovo, ki je eden od temeljnih institutov davčnega prava. Slovenska zakonodaja nima splošne opredelitve davčne osnove, zato avtor za razpravo uporabi opredelitev iz nemškega Zakona o javnih dajatvah (nem. Abgabenordnung) in stališča teorije iz držav nekdanje Jugoslavije. V članku so povzeta teoretična stališča o vrstah davčnih osnov in načinih njihovega določanja, najpomembnejši del članka pa je razprava o tem, da je davčna osnova pravno vprašanje. Za njeno določitev pa je treba raziskati tudi pravne in dejanske okoliščine, ki jih določa davčno materialno pravo, in nanje uporabiti materialno pravo. Okoliščine se praviloma ugotovijo neposredno, kadar pa to ni mogoče, jih je mogoče ugotoviti tudi posredno (t. i. cenitev davčne osnove). 

Več...

Kazenskopravno varstvo človekovih pravic in svoboščin – slovensko-italijanski vidik

Prek primerjalnopravne analize lahko ocenimo, ali lahko kazenskopravno varstvo človekovih pravic in svoboščin ponudi nekaj odgovorov o kriminalitetnopolitični ustreznosti tega dela slovenske kazenskopravne ureditve glede sistematike in popolnosti te zaščite. Avtor glede tega opozarja na ustavno načelo enakosti in enakopravnosti pred zakonom in njegov odsev v kazenskopravni ureditvi v obeh zakonodajah. Posebej obravnava različne vrste nasilja in glede spravljanja v suženjsko razmerje pritrjuje italijanskemu vzorcu, da je ustrezna inkriminacija tudi spravljanje v popolno odvisnost oziroma pokoritev. Na področju varovanja zasebnosti in drugih področij varstva človekovih pravic soglaša s konkretizacijo teh ravnanj po italijanskem vzoru, upoštevajoč pri tem večje možnosti protipravnih posegov v zasebnost zaradi razvoja informacijskih tehnologij.

Več...

Številka 7-8/2016

Vpliv Zakona za uravnoteženje javnih financ ter novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M) na financiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je že več let predmet kritik in agend zakonodajalca, ki že skoraj desetletje obljublja strukturne reforme na področju financiranja zdravstvenega varstva. Kljub vsem obljubam in nameram pa na tem področju vse od novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-H) ni bilo večjih sprememb. Opozoriti je treba zgolj na dve: Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M). ZUJF je leta 2012 odpravil določbo ZZVZZ, ki je določala predhodno pisno potrditev povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v času njegovega trajanja, novela ZZVZZ-M pa leto pozneje določbo ZZVZZ, ki izvajalcem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nalaga, da polovico dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namenijo za izvajanje te dejavnosti. Članek v luči pravnega reda Evropske unije (EU) analizira obe zakonodajni spremembi, ki sta posledici tožbe pred Sodiščem EU, ter razkriva pomisleke o primernosti slovenske obrambe pred Sodiščem EU in obeh zakonodajnih sprememb, s katerima je Slovenija določbi odpravila.


Več...

Številka 9-10/2016

Žival kot stvar v civilnem pravu

Žival je živo bitje in v zadnjem času se v pravu obravnava drugače kot stvar. V nekaterih klasičnih pravnih sistemih so živali opredeljene kot poseben objekt civilnega prava, ki se razlikujejo od stvari. Kljub temu pa so živali predmet lastninske pravice, za njih pa se smiselno uporabljajo pravila za stvari, če zakon ne določa drugače. Avtor v članku navaja nekatera posebna pravila, ki so se uveljavila v nemškem, avstrijskem in švicarskem pravu ter analizira, kakšna bi bila v teh primerih rešitev v slovenskem pravu. V stvarnem pravu je posebnih določb zelo malo. Posebej je poudarjena le omejitev lastninske pravice lastnika živali, da mora v svojih ravnanjih spoštovati predpise, ki določajo prepoved mučenja živali. Bolj zanimiva vprašanja pa se odpirajo na nekaterih drugih področjih. Žival je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev oziroma članov partnerske skupnosti. Ob prenehanju skupnosti se lahko postavi vprašanje, komu od članov naj žival ob delitvi pripada. Podobno je v dednem pravu, v katerem pa vendarle velja opozoriti na možnost, da se žival določi kot predmet volila. V obligacijskem pravu pa je bistven problem oblika odškodnine v primerih, ko zdravljenje živali precej preseže njeno vrednost.


Več...

Številka 3-4/2017

Volitve prek interneta kot izziv prihodnosti v primerjavi s tradicionalnim voliščem

Na različne načine in oblike ljudskega glasovanja pri izbiri posameznikov skozi čas je vplivala predvsem družbenoekonomska in tehnološka razvitost posameznega obdobja. Bolj kot je družba razvojno napredovala, bolj so se razvoju prilagajali tudi načini glasovanja, ki so prinesli tudi več težav in zapletov pri njihovi uporabi. 

Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo