Vpliv ustavnih pravic na zasebno pravo (primer Švice)
Pravnik, Ljubljana 2009, let. 64, št. 7-8, str. 375−400.
Konstitutivno-institucionalno pojmovanje ustavnih pravic v švicarskem pravnem sistemu ima za posledico, da imajo ustavne pravice funkcijo objektivnih, vrednotnih temeljnih norm (vrednotnih smernic), po katerih se mora ravnati celotno državno delovanje. Posebnost švicarske ureditve problematike učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti je, da je ta urejena že v novi švicarski ustavi (Bundesverfassung – BV).
Konstitutivno-institucionalno pojmovanje ustavnih pravic v švicarskem pravnem sistemu ima za posledico, da imajo ustavne pravice funkcijo objektivnih, vrednotnih temeljnih norm (vrednotnih smernic), po katerih se mora ravnati celotno državno delovanje. Posebnost švicarske ureditve problematike učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti je, da je ta urejena že v novi švicarski ustavi (Bundesverfassung – BV). To izhaja iz prvega in tretjega odstavka 35. člena BV. Ustava ureja tako imenovani drittwirkung sui generis, ki je predvsem podvrsta teorije o ustavnih varstvenih dolžnostih države. Cilj ustavnih varstvenih dolžnosti je zagotoviti status negativus v razmerju med nosilcem ustavne pravice in tretjim (in ne status positivus v razmerju med nosilcem ustavne pravice in državo). Država mora torej varovati zasebnopravne subjekte tudi v njihovih medsebojnih razmerjih, kar pomeni tudi na področju zasebnega prava. Pri tem pa ustavne varstvene dolžnosti naj ne bi bile omejene samo na določene ustavne pravice, temveč na vsa možna ustavnopravna jamstva. Posledica ustavnih varstvenih dolžnosti države je, da mora država zagotavljati varstvo zasebnopravnih subjektov pred kršitvami v horizontalnih pravnih razmerjih. Članek predstavlja nekatere odločitve švicarskega Zveznega sodišča.