Odlog izvršbe

Pravnik, let. 63 (125), št. 9-10, str. 537–556.

Odlog izvršbe je eden od specifičnih institutov korekcije procesnih položajev strank v izvršilnem postopku, ko obstaja skorajšnja možnost ustavitve izvršbe, dvom o njeni dopustnosti ali verjetnost, da se pozneje izkaže za nezakonito, z razumljivim dodatnim pogojem, da mora hkrati s tem predlagatelju nastati posebna, kvalificirana škoda. Poleg teh temeljnih predpostavk sta v članku prikazana še razvoj zakonskega besedila in specifična procesna vprašanja učnika odloga, torej praktično vprašanje stanja izvršbe v času odloga.
Izvršilni postopek zagotavlja prevod prava v dejanskost in mora slediti predvsem zahtevi po učinkovitosti in hitrosti postopka. Njegova značilnost je, da sodišče poseže v položaj dolžnika praviloma že zgolj na predlog upnika in da so pravna sredstva obrambe načeloma nesuspenzivna. Če se izvršba pozneje izkaže za nedopustno, preostane prizadetim povrnitev odvzetega ali škode le s posebno tožbo oziroma nasprotno izvršbo, z marsikdaj dvomljivim uspehom. Odlog izvršbe je tako eden specifičnih institutov korekcije procesnih položajev strank v izvršilnem postopku, ko obstaja skorajšnja možnost ustavitve izvršbe, dvom o njeni dopustnosti ali verjetnost, da se pozneje izkaže za nezakonito, z razumljivim dodatnim pogojem, da mora hkrati s tem predlagatelju nastati posebna, kvalificirana škoda. Poleg teh temeljnih predpostavk sta v članku prikazana še razvoj zakonskega besedila in specifična procesna vprašanja učnika odloga, torej praktično vprašanje stanja izvršbe v času odloga.

Spletno naročilo edicije: Številka 9-10/2008

*


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo