Volilna pravica v praksi Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice
Pravnik, Ljubljana 2011, let. 66 (128), št. 7-8, str. 457−481
Volilna pravica je temeljna človekova pravica, ki se v Republiki Sloveniji uresničuje neposredno na podlagi Ustave RS. Člen 43 Ustave RS jo določa z generalno določbo, ki velja za vse neposredne volitve v državne in lokalne organe, na podlagi načel splošne in enake volilne pravice. V državah članicah Sveta Evrope njeno vsebino opredeljuje tudi 3. člen Prvega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v Republiki Sloveniji velja neposredno. Države zavezuje k izvedbi svobodnih in tajnih volitev v razumnih časovnih presledkih, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.
Volilna pravica je temeljna človekova pravica, ki se v Republiki Sloveniji uresničuje neposredno na podlagi Ustave RS. Člen 43 Ustave RS jo določa z generalno določbo, ki velja za vse neposredne volitve v državne in lokalne organe, na podlagi načel splošne in enake volilne pravice. V državah članicah Sveta Evrope njeno vsebino opredeljuje tudi 3. člen Prvega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v Republiki Sloveniji velja neposredno. Države zavezuje k izvedbi svobodnih in tajnih volitev v razumnih časovnih presledkih, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.
Ključnega pomena za legitimnost izvedenih volitev je sodno varstvo volilne pravice, zlasti odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so tudi pomemben vir volilnega prava.
Področje volilnega prava je specifično za vsako državo, ker je odvisno od političnega in zgodovinskega razvoja konkretne države. Zato ni mogoče pričakovati vsebinskega poenotenja predpisov volilnega prava držav članic Sveta Evrope. Na tem področju bodo države tudi v prihodnosti obdržale precejšnjo suverenost.