V prispevku so obravnavani kriminološki, kriminalistični in kazenskopravni vidiki stečaja kot posledice, načina prikrivanja ali priložnosti za storitev gospodarskih kaznivih dejanj. Opredeljene so kritične točke pri poslovanju, opisani značilni poslovni dogodki, iz katerih lahko izhaja sum, in značilne oblike gospodarskega kriminala, povezanega s stečajem.

Prispevek pregledno obravnava pogosto še vedno napačno razumljen institut državljanstva Evropske unije. Avtor najprej prikaže njegov zgodovinski razvoj in današnjo pozitivnopravno ureditev v Pogodbi o delovanju Evropske unije ter delno v obširni evropski sekundarni zakonodaji. Državljanstvo Unije pa je, podobno kot številni drugi skupnostni instituti, svoj pravi smisel našlo šele prek odločb Sodišča Evropske unije, ki ga razvija kot (bodoči) temeljni status državljanov držav članic.

Članek obravnava vprašanje izenačevanja pravnega statusa zakonskih zvez istospolnih partnerjev in njihovih morebitnih družin, spodbujeno z aktualnim sprejemanjem nove družinske zakonodaje. Pisec zavrača poglede, ki vodijo v kršitve temeljnih človekovih pravic istospolno usmerjenih, in opozarja na pomembno vlogo prava kot (so)kreatorja občutljive javne logike.

Avtor zaradi primerjave v temeljnih črtah prikaže pravno ureditev posebnih pravic in položaja avtohtonih narodnih skupnosti, tj. italijanske in madžarske ter romske skupnosti v Sloveniji, in tovrstne temeljne pravne standarde Sveta Evrope. Podrobneje pa obravnava pravno ureditev pravic in položaja priseljencev in njihovih potomcev, konkretno pripadnikov narodov in narodnosti z območja nekdanje jugoslovanske federacije v Sloveniji, ki nimajo statusa ustavno priznane etnične manjšinske skupnosti.

Za preprečevanje terorizma so oblastni organi pripravljeni uporabiti različna sredstva, med katerimi so tudi zbiranje, obdelava in hranjenje osebnih podatkov posameznikov. Po vzoru ZDA, ki so na tem področju vodilne, tudi na ravni EU prihaja do teženj po vzpostavitvi sistema za izmenjavo evidenc imen letalskih potnikov, saj skoraj vsako načrtovanje terorističnih napadov vključuje potovanje z letali, tako EU kot ZDA pa v preveliki vnemi pri vzpostavljanju varnostnih ukrepov in nadzorovanju potnikov vse prevečkrat prestopijo meje dopustnega in zakonitega poseganja v posameznikovo zasebnost in intimo.

V prispevku avtorica obravnava pravice istospolnih partnerjev do otrok. Posebej se je ukvarjala z vprašanji posvojitve, nadomestnega materinstva in oploditve z biomedicinsko pomočjo pri nas in v Evropi. Na podlagi pregleda slovenske pravne ureditve je ugotovila, da z načinom urejanja istospolnih partnerskih skupnosti ne izpeljujemo ustavnega načela enakosti. Prepričana je, da predlagani Družinski zakonik dopolnjuje veljavno zakonodajo in ureja neurejeno.

Prispevek se ukvarja s problematiko razmerja, interakcije ter vzajemnega vpliva med evropskim in mednarodnim pravom. Predstavljen je koncept »evropeizacije« mednarodnega prava, ki pomeni zbir vplivov evropske integracije na uporabo mednarodnega prava v EU in njenih državah članicah.

Članek obravnava povezanost trditvenega in dokaznega bremena. V slovenskem pravnem sistemu je v zvezi z dejstvi in dokazi dosledno uveljavljeno razpravno načelo. Od vseh procesnih bremen sta trditveno in dokazno breme najpomembnejši, saj vplivata na uspeh v pravdi. Pomembno je, da stranka pravilno in pravočasno substancira svoje dokazne predloge, da pozna izjeme od razpravnega načela (kdaj sodišče uporabi preiskovalno načelo), katerih dejstev ji ni treba zatrjevati in katerih dejstev sodišče ne bo upoštevalo.

Razmejitev storilstva in udeležbe že od nekdaj velja za eno težjih vprašanj teorije kazenskega prava. Hkrati gre za zelo pomembno praktično vprašanje, saj je od njega odvisna višina kazni, v nekaterih primerih pa razmejitev celo odloča o tem, ali bo nekdo kaznovan ali ne. V slovenski pravni literaturi je bilo že precej pozornosti namenjene izseku iz tega problema: razmejitvi sostorilstva in pomoči, manj zanimanja pa je bilo deležno vprašanje lastnosti, ki storilstvo na splošno razločujejo od udeležbe. Temu vprašanju se avtor članka posveti z analizo objektivnih, subjektivnih in mešanih teorij storilstva, med katerimi ima danes vodilno vlogo teorija o oblasti nad dejanjem.

V članku je avtorica poskušala pojasniti (z določenih teoretičnih vidikov), kako Sodišče Evropske unije utemeljuje svoje odločitve, katere metode in pravila razlage uporablja (kanone pravne argumentacije) za podkrepitev svojih odločitev in kako je do določene mere ustvarilo lastna razlagalna pravila. To zahtevata načelo enotne razlage in načelo avtonomne razlage prava Evropske unije. Med metodami razlage, ki se uporabljajo za razlago primarnega in sekundarnega prava Unije, ni bistvenih razlik. Ker je pravo Evropske unije odvisno od pripravljenosti držav članic, da izpolnijo obveznosti, ki jim jih to pravo nalaga, mora biti prepričljivost pravne argumentacije Sodišča Evropske unije na višji ravni, kot je značilno za nacionalno pravo.