Sporna materialnopravna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi
Pravnik, Ljubljana 2010, let. 65 (127), št. 11-12, str. 747−791.
V prispevku so obravnavana nekatera sporna materialnopravna vprašanja premoženjskega režima med zakoncema. Avtorja zastopata stališče, da ni potrebno, da bi v primerih, ko zakonodaja predpisuje posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, v trenutku pridobitve pogoje izpolnjevala oba zakonca. Zadostuje, da jih izpolnjuje tisti zakonec, ki formalno nastopa kot pridobitelj nepremičnine. Sistematično so prikazani primeri prelivanja posebnega in skupnega premoženja ter primeri nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem. Avtorja ugotavljata, da zahtevki zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem ne morejo zastarati, saj ima spor o obsegu in deležih na skupnem premoženju vselej stvarnopravno podlago (tudi, če je predmet obligacijska pravica), morebitni denarni zahtevek prikrajšanega zakonca pa temelji na določbah o civilni delitvi. Osnovno vodilo pri reševanju problemov nedovoljenega razpolaganja je po mnenju avtorjev načelo realne subrogacije, ki velja tudi po prenehanju zakonske zveze vse do delitve skupnega premoženja. Z enostranskim razpolaganjem se spremeni samo struktura skupnega premoženja, le-to pa ne preneha. Avtorja izpostavljata tudi materialni vidik načela enotne obravnave skupnega premoženja, ki zahteva določitev enotnega deleža na skupnem premoženju.
V prispevku so obravnavana nekatera sporna materialnopravna vprašanja premoženjskega režima med zakoncema. Avtorja zastopata stališče, da ni potrebno, da bi v primerih, ko zakonodaja predpisuje posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, v trenutku pridobitve pogoje izpolnjevala oba zakonca. Zadostuje, da jih izpolnjuje tisti zakonec, ki formalno nastopa kot pridobitelj nepremičnine. Sistematično so prikazani primeri prelivanja posebnega in skupnega premoženja ter primeri nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem. Avtorja ugotavljata, da zahtevki zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem ne morejo zastarati, saj ima spor o obsegu in deležih na skupnem premoženju vselej stvarnopravno podlago (tudi, če je predmet obligacijska pravica), morebitni denarni zahtevek prikrajšanega zakonca pa temelji na določbah o civilni delitvi. Osnovno vodilo pri reševanju problemov nedovoljenega razpolaganja je po mnenju avtorjev načelo realne subrogacije, ki velja tudi po prenehanju zakonske zveze vse do delitve skupnega premoženja. Z enostranskim razpolaganjem se spremeni samo struktura skupnega premoženja, le-to pa ne preneha. Avtorja izpostavljata tudi materialni vidik načela enotne obravnave skupnega premoženja, ki zahteva določitev enotnega deleža na skupnem premoženju.