Sporna materialnopravna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi
V prispevku so obravnavana nekatera sporna materialnopravna vprašanja premoženjskega režima med zakoncema. Avtorja zastopata stališče, da ni potrebno, da bi v primerih, ko zakonodaja predpisuje posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, v trenutku pridobitve pogoje izpolnjevala oba zakonca. Zadostuje, da jih izpolnjuje tisti zakonec, ki formalno nastopa kot pridobitelj nepremičnine. Sistematično so prikazani primeri prelivanja posebnega in skupnega premoženja ter primeri nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem. Avtorja ugotavljata, da zahtevki zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem ne morejo zastarati, saj ima spor o obsegu in deležih na skupnem premoženju vselej stvarnopravno podlago (tudi, če je predmet obligacijska pravica), morebitni denarni zahtevek prikrajšanega zakonca pa temelji na določbah o civilni delitvi. Osnovno vodilo pri reševanju problemov nedovoljenega razpolaganja je po mnenju avtorjev načelo realne subrogacije, ki velja tudi po prenehanju zakonske zveze vse do delitve skupnega premoženja. Z enostranskim razpolaganjem se spremeni samo struktura skupnega premoženja, le-to pa ne preneha. Avtorja izpostavljata tudi materialni vidik načela enotne obravnave skupnega premoženja, ki zahteva določitev enotnega deleža na skupnem premoženju.
Več...
Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi
Prispevek obravnava nekatera procesna vprašanja premoženjskega režima med zakoncema. Avtorja zastopata stališče, da mora toženi zakonec večji delež na skupnem premoženju uveljavljati z ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Večji delež mora uveljavljati določno, saj gre za ugovor samostojne nasprotne pravice, pri čemer ugovor posebnega premoženja ne vsebuje ugovora večjega deleža na skupnem premoženju.
Več...
Odkupna pravica po stanovanjskem zakonu in skupno premoženje zakoncev – skupna ugodnost ali vložek posebnega premoženja v skupno?
Avtorja v prispevku najprej predstavita ustaljeno stališče sodne prakse, da ugod¬nosti odkupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu v primeru, ko je odkup financiran iz skupnih sredstev, ni mogoče šteti v korist enega od zakoncev, temveč v korist obeh. V nadaljevanju navedeta in s konkretnimi primeri ponazorita argumente, ki zbujajo dvom o pravilnosti omenjenega stališča za primere, ko nobeden od zakoncev ni bil imetnik stanovanjske pravice, pravico do odkupa pa je eden od njiju kot ožji družinski član uresničil s privolitvijo imetnika stanovanjske pravice. Po mnenju avtorjev bi se v teh primerih premoženjska narava odkupne pravice morala odraziti pri določitvi deležev na skupnem premoženju, in sicer kot vložek posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje. Avtorja predstavita rešitev, ki bi z najmanjšim posegom v obstoječo sodno prakso omogočala upoštevanje pravice do odkupa pri določitvi deležev na skupnem premoženju.