Danes svet pretresajo številne krize in izzivi, tudi za demokracijo, vladavino prava in človekove pravice. Ob obletnici ustanovitve Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je utemeljeno opozoriti na osnovno poslanstvo prava, ki je v zaščiti svobode in dostojanstva posameznika ter zagotavljanju pravnega okvira, znotraj katerega se suverenost in moč uveljavljata odgovorno, mir pa je dosegljiv. Njegovo izpolnjevanje je odvisno od posameznikov, ki ustvarjajo in razlagajo pravo, ki ga poučujejo, ga uporabljajo, in od tistih, ki so ga pripravljeni odgovorno braniti v vseh okoliščinah. Pogoj za to pa je, kot je modro dejal že Pitamic, pravičnost v nas. 

Ključne besede: pravo, pravičnost, človekove pravice, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Evropsko sodišče za človekove pravice.

Prispevek obravnava civilnopravno (odškodninsko) odgovornost v zdravstvu ob uporabi robotike in umetne inteligence (UI) ter pokaže, kako digitalizacija preoblikuje klasična vprašanja zdravniške napake, pojasnilne dolžnosti in dokazovanja. Osrednja teza je, da slovenski pravni okvir načeloma ne kaže posebne »vrzeli« odgovornosti, ki bi bila inherentna UI: temeljni instituti (pogodbena in deliktna odgovornost, odgovornost zdravstvenega zavoda za ravnanje zaposlenih ter odgovornost proizvajalcev za proizvode z napako) ostajajo uporabni tudi v digitaliziranih oblikah zdravljenja. UI pa bistveno zaostri praktične probleme – zlasti dokazovanje vzročne zveze in razmejitev odgovornosti v verigi sodelujočih subjektov (zdravnik, zdravstvena ustanova, proizvajalec, razvijalec in vzdrževalec posodobitev), pri čemer je dodatna težava nepreglednost odločanja (učinek »črne škatle«). Avtorja najprej poudarita strukturne slabosti slovenskega zdravstvenega sistema (zlasti pomanjkljivo evidentiranje varnostnih incidentov in neenotnost kliničnih smernic) ter njihov odsev v pravdnem uveljavljanju odškodnin. Nato analizirata dopustnost uporabe UI skozi prizmo terapevtske svobode in medicinskega standarda ter poudarita, da je pojasnilna dolžnost pri novih metodah posebej zahtevna. Avtorja razpravljata o možnostih razvoja de lege ferenda, zlasti o utemeljenosti uporabe pravil objektivne ter solidarne odgovornosti v primerih, ko zaradi kompleksnosti tehnologije in organizacije ni mogoče zanesljivo identificirati odgovorne osebe.

Ključne besede: umetna inteligenca, odškodninska odgovornost, zdravstvo, medicinski standard, pojasnilna dolžnost, dokazno breme, solidarna odgovornost, objektivna odgovornost, terapevtska svoboda.

V zadnjih dveh desetletjih je v številnih državah članicah Evropske unije (EU) mogoče zaznati izrazit trend različnih oblik zunajsodnih razvez zakonske zveze, katerih primarni cilj je razbremenitev sodnega sistema. Zakoncem se omogoča sporazumna razveza pred organi brez formalnega statusa sodišča, kot so notarji ali matičarji. Ureditve držav članic se pri tem bistveno razlikujejo – tako glede vrste pristojnega organa kot tudi glede njegove vloge v postopku. Nekateri organi imajo zgolj formalno funkcijo potrditve soglasja, drugi pa so vsebinsko pristojni za presojo pogojev razveze, vključno z možnostjo njene zavrnitve. Slovenski zakonodajalec je s sprejemom Družinskega zakonika (DZ) leta 2019 to pristojnost zaupal notarjem. Zunajsodne razveze sprožajo pomembna vprašanja na področju mednarodnega zasebnega prava EU, zlasti glede uporabljivosti uredb Bruselj IIb in Rim III, ki zavezujeta zgolj sodišča držav članic. Avtor analizira, koliko se navedeni uredbi lahko uporabljata za razveze pred nesodnimi organi, in kritično presoja funkcionalni kriterij, ki ga je Sodišče EU oblikovalo v zadevah Sahyouni in Senatsverwaltung. Navedena sodna praksa je analizirana tudi v luči notarske razveze po 97. členu DZ.

Ključne besede: Uredba Bruselj IIa, Uredba Bruselj IIb, Uredba Rim III, Senatsverwaltung, sodna odločba, odločba, javna listina, notar.

Članek prinaša kritično analizo odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1634/22, s katero je sodišče zaradi neustavne hrambe prometnih podatkov razveljavilo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Avtor teoretični okvir črpa iz koncepta »bozo učinka« in »mrtve tehnokracije«, ki označujeta sistemski razkroj ustavne substance zaradi negativne kadrovske selekcije in prevlade golo-formalističnih procedur nad suverenim ustavnosodnim mišljenjem. Analiza se osredotoča na metodološki zasuk v 21. točki obrazložitve odločbe, v kateri je večina sodnikov vnaprej zavrnila uporabo testa sorazmernosti, kar avtor označuje za predajo ustavne suverenosti in nekritično sledenje sodni praksi ESČP (zadeva Škoberne). Posebna pozornost je namenjena ločenim mnenjem, predvsem paradoksu v ločenem mnenju sodnice dr. Šugman Stubbs, ki kljub priznavanju »mejnosti primera« in razumevanju pomislekov manjšine (sodniki Knez, Čeferin, Kogovšek Šalamon) pristane na absolutno procesno ekskluzijo. Avtor opozarja na nevarnost ustavnega purizma, ki v imenu procesne higiene žrtvuje materialno pravičnost in javno varnost, ter poziva k vrnitvi k vsebinski presoji in ustavni suverenosti.

Ključne besede: Ustavno sodišče RS, zasebnost, prometni podatki, bozo učinek, mrtva tehnokracija, ekskluzija dokazov, test sorazmernosti, ustavna suverenost.

Dne 13. aprila 2026 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal strokovni posvet Društva za delovno pravo in socialno varnost o izzivih čezmejnega izvajanja storitev oziroma napotitev. Slovenija je namreč ena vodilnih držav po številu napotenih delavcev, ki prispevajo h konkurenčnosti skupnega trga Evropske unije, hkrati pa institut povzroča politična trenja in odpira prostor za nezakonite prakse ter kršitve pravic delavcev. Razprava je izpostavila kompleksnost pravnega urejanja napotitev, ki poleg delovnega prava in prava socialne varnosti vključuje tudi davčno in migracijsko pravo. Obravnavani so bili številni praktični izzivi, kot so na primer subsidiarna odgovornost v gradbeništvu, pridobivanje potrdil A1, zlorabe pri tako imenovanih sočasnih zaposlitvah ter izzivi samozaposlenih glede napotitev. Udeleženci so opozorili na neenotno prakso držav članic EU in pomanjkljivo zaščito delavcev, zlasti iz tretjih držav, pri čemer Slovenija pogosto deluje tudi kot vstopna točka za delo v drugih državah. Izpostavljene so bile nekatere razširjene nepoštene prakse (na primer nepravilna plačila, slabi bivalni pogoji), ki jih nadzorni organi težko zaznavajo. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere nepoštene prakse nadzornih organov v državah članicah gostiteljicah. Kljub temu napotitve ostajajo pomembne za delovanje enotnega trga EU, v luči tega pa so razpravljavke in razpravljavci sprejeli več priporočil.

Ključne besede: čezmejno izvajanje storitev, delovno pravo, pravo socialne varnosti, davčno pravo, koordinacija sistemov socialne varnosti, napotitve, sočasne zaposlitve.

Sankcije so že od začetkov modernega mednarodnopravnega reda imele pomembno vlogo v meddržavnih odnosih. Vendar pa je zlasti po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 prišlo do izrazitega razmaha politik sankcioniranja, kar je v ospredje postavilo (in v nekaterih pogledih oživilo) številna pravna, politična, ekonomska in praktična vprašanja glede sprejemanja in izvajanja sankcij. Prispevek obravnava različne vidike mednarodnih sankcij, kot so bili predstavljeni na Ljubljana Sanctions Conference, ki je potekala 25. in 26. septembra 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Konferenca je združila več kot 150 udeležencev – študente, profesorje, strokovnjake iz prakse, predstavnike mednarodnih organizacij, mednarodnih sodišč, državnih organov in zasebnega sektorja – ter je ponudila edinstveno interdisciplinarno platformo za razprave o sankcijah v mednarodnem in evropskem pravu, politiki in gospodarstvu. Udeleženci so med drugim razpravljali o pomenu sodnega nadzora nad sankcijami, vplivu sankcij na uživanje človekovih pravic, vprašanjih, povezanih z izvrševanjem in implementacijo sankcij ter presečiščih med sankcijami in investicijskim pravom ter imunitetami držav. Omenjene pa so bile tudi kritične perspektive, ki opozarjajo na dvojne standarde, kolonialne konotacije in geoekonomske posledice sodobnih sankcijskih politik, ter ponujajo uvid v prihodnje izzive in možne reforme režimov sankcioniranja.

Ključne besede: sankcije, mednarodno pravo, Evropska unija, sodni nadzor, človekove pravice, dvojni standardi, interdisciplinarnost, Ljubljana Sanctions Conference.

Prispevek povzema razpravo okrogle mize o ključnih izzivih in perspektivah slovenske energetike. Udeleženci so poudarili nujnost posodobitve elektroenergetskega omrežja, hitrejšega umeščanja infrastrukture v prostor ter prenove zastarele zakonodaje. Posebna pozornost je bila namenjena težavam pri usklajevanju javnega interesa, varstva narave in interesov lokalnih skupnosti. Razprava je pokazala, da Slovenija še nima zadostnega družbenega soglasja glede razvoja obnovljivih virov energije in jedrske energije. Govorci so poudarili pomen investicij v sončno energijo, hidroenergijo, hranilnike energije ter morebitno gradnjo JEK2. Omenjena je bila tudi potreba po zmanjšanju odvisnosti od uvoza energentov in krepitvi odpornosti sistema na geopolitične ter podnebne šoke. Sklepno je bilo poudarjeno, da bo uspeh energetskega prehoda odvisen predvsem od odločnega, strokovnega in dolgoročno usmerjenega delovanja države.

Ključne besede: energetika, energetski prehod, obnovljivi viri energije, jedrska energija, elektroenergetsko omrežje, umeščanje v prostor, energetska varnost.

Prispevek obravnava predavanje sodnika Sodišča Evropske unije dr. Marka Bošnjaka, v katerem je spregovoril o razmerju med ustavnostjo in umetno inteligenco kot enim ključnih izzivov sodobne družbe. Ugotavlja, da umetna inteligenca posega v temeljna ustavnopravna področja, zlasti v varstvo osebnih podatkov, delovanje demokratičnih procesov ter pravico do sodnega varstva. Prispevek obravnava vprašanje, kako naj se sodobna družba odzove na pojav umetne inteligence ter kako naj se na njen pojav odzove pravo. Ko govorimo o ustavnosti in umetni inteligenci, je po mnenju predavatelja pomembno vprašanje, kakšno družbo in človeka v njej si želimo. Ideja ustavnosti je nastala iz določenega pogleda na človeka in določenega pogleda na družbo. Umetna inteligenca ni le nov tehnološki izziv, temveč preizkuša same temelje ustavne demokracije.

Ključne besede: ustavnost, umetna inteligenca, osebni podatki, demokracija, regulacija.

Že več kot 25 let Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS) podeljuje priznanja pravnikom za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije, zadnjih nekaj let skupaj z drugo veliko pravniško organizacijo, Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS). Člani obeh zvez so različna pravniška društva, nekateri so člani obeh, nekaj jih je le v tako imenovani splošni zvezi, tj. ZDPS. Na podlagi 9. člena Pravilnika o priznanjih in nagradah Zveze društev pravnikov Slovenije sta obe zvezi objavili javni razpis za predlaganje kandidatov za priznanja ZDPS in ZDGPS. Za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije podeljujeta obe zvezi: priznanje za življenjsko delo, priznanje za najvidnejši dosežek v preteklem letu (pravnik leta), priznanje mlademu pravniku za najvidnejši dosežek v preteklem letu (za doktorat, za magisterij ali za kak drugi dosežek, na primer za članek, projekt, dosežke na tekmovanjih) in pa priznanje za delo v eni od obeh zvez ali njunih članih. Kandidate lahko predlagajo člani obeh zvez, člani organov zvez ter drugi posamezniki in pravne osebe na podlagi posebne obrazložitve.

Ključne besede: Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, društva, priznanja, pravnik leta, mladi pravnik leta, priznanje za življenjsko delo.

Novela ZUP-I, sprejeta oktobra 2025, je ena najobsežnejših posodobitev upravnega postopka v zadnjih letih. Ohranjen je temeljni koncept ZUP, hkrati pa so uvedene številne rešitve za poenostavitev in pospešitev postopkov. Pomembne novosti se nanašajo na vloge strank, pisanje zapisnikov, uporabo jezika v postopku ter prenovljena pravila vročanja. Zakon uvaja tudi nove institute, kot so informativna odločba, skrajšana obrazložitev in odpoved pravici do sodnega varstva, ki naj pripomorejo k hitrejšemu odločanju. Novela ZUP-I tako prinaša številne dobrodošle novosti, vendar pa lahko nekatere v praksi pripeljejo tudi do težav ali zapletov. Strokovnjaki s področja upravnega prava v Uvodnih pojasnilih k noveli ZUP-I kritično presojajo sistemske učinke novele ter nakazujejo izzive, ki bodo zahtevali nadaljnji razvoj ZUP.

Ključne besede: upravni postopek, novela ZUP-I, vročanje, upravna odločba, pravna sredstva, ugotovitveni postopek, digitalizacija uprave, tajni podatki, informativna odločba.

Članek celovito analizira teorijo legitimnosti, umeščeno v kontekst sodobnega ustavništva, s poudarkom na vlogi ustavnega sodstva in razmerju med golo legalnostjo ter moralno-vsebinsko legitimnostjo kot upravičenostjo oblasti. Izhajajoč iz klasičnih socioloških (Weber in Luhmann) in pravno--teoretičnih (Kelsen, Schmitt in Radbruch) temeljev, avtor zagovarja prehod k materialnemu razumevanju legitimnosti, ki temelji na človekovih pravicah in socialni državi. Posebna pozornost je namenjena Habermasovemu deliberativnemu modelu, ki legitimnost vidi v racionalnem javnem diskurzu. Osrednji del besedila kritično obravnava judikalizacijo politike, posodnikovanje odločitev in ustavnosodno pravotvorje kot nujne elemente varovanja ustavne demokracije, hkrati pa opozarja na nevarnosti izpraznitve ustavne morale. Zaključek prinaša kritično refleksijo o novih izzivih digitalne dobe in neoliberalizma, ki zahtevajo redefiniranje ustavnih jamstev in aktivnejšo vlogo državljanov skozi civilno neposlušnost, kadar so temelji legitimnosti ogroženi. Članek sklene pomislek, da bi bilo treba teorijo legitimnosti na novo poustvariti, sicer brez pretrganja z njenim razvojem in genezo, vendar morebiti tudi z nekaterimi drugačnimi zaključki, kot so v politični in pravni filozofiji in teoriji prevladovali desetletja.

Ključne besede: teorija legitimnosti, Weber, Luhmann, Kelsen, Schmitt, Habermas, Dworkin, Rawls, razpravna legitimnost, diskurzivna in deliberativna demokracija, globalizacija, digitalizacija, slovenska ustavna kultura, morala, praksa.

Tako v pravni praksi kot tudi v pravni teoriji zasledimo ugotovitev, da ugotavljanje izpolnjenosti predpostavk odškodninske odgovornosti ne poteka izolirano. Avtorji govorijo o njihovem prežemanju, povezanosti, o njihovem skupnem vrednotenju itd. Hkrati pa ne najdemo določnejših ugotovitev o načinu, na katerega se te povezave vzpostavijo, denimo, ali gre za delno ali popolno prekrivanje, ali je ta pojav v neki situaciji nujen ali zgolj možen itd. Namen tega članka je prispevati k razjasnitvi teh vprašanj, pri čemer si avtor prizadeva najti situacijo, v kateri bi predpostavke odškodninske odgovornosti nujno in v celoti sovpadle. Tako oblikuje tezo, da so v specifični situaciji, ki jo opredeljuje šest pogojev, vse predpostavke zvedljive na standard predvidljivosti. V nadaljevanju razprave to sovpadanje preskusi s pomočjo spoznanj pravne teorije, kar vodi do relativizacije teze o popolnem sovpadanju. Na koncu avtor odpre še vprašanje aplikabilnosti spoznanj pravne teorije za delovanje pravne prakse, na kar opozarja prav okoliščina povezovanja predpostavk odškodninske odgovornosti, kakor se dejansko kaže v praksi.

Ključne besede: pravna teorija in filozofija, civilno pravo, elementi odškodninske odgovornosti, predvidljivost.

Članek v slovenski in tudi nekdanji jugoslovanski prostor prvič uvaja klasično matrično analizo pravnih virov po Alchourrónu in Bulyginu. Njeno predstavitev na praktičnem primeru dopolnjuje z opisom tipičnih napak pravnih raziskav. Izhaja iz normativne zagonetke, povezane s pridobitvijo nekovinske mineralne surovine pri izvajanju gradbenih del, in na primeru 92. člena ZRud-1C pokaže, kako je mogoče iz zakonskega besedila poustvariti pravno upoštevne lastnosti življenjskih primerov, oblikovati abstraktne dejanske stanove ter jih povezati s pravnimi posledicami. Matrična analiza ne nadomesti razlage prava, temveč omogoči preglednejši nadzor nad pravnim sklepanjem, zlasti pri prepoznavanju antinomij in pravnih praznin. V tem okviru avtor opozarja na šest pogostih napak v sistemski analizi pravnih virov: izpustitev pravno upoštevne lastnosti, spregled posameznih abstraktnih dejanskih stanov, nadomeščanje zakonske ureditve z domnevno pravično rešitvijo, samodejno nasprotno razlogovanje, spregled ene od pravnih posledic ter prehiter sklep iz molka določbe na normativno praznino v pravnem sistemu.

Ključne besede: matrika, normativni sistemi, pravno upoštevna lastnost, abstraktni dejanski stan, pravna posledica, pravna praznina, antinomija, ZRud-1C.

Prispevek obravnava predlog prenove evropskega Akta EU o kibernetski varnosti (CSA2), ki uvaja celovit okvir za varnost dobavnih verig industrije s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Čeprav predlog zajema dejanske varnostne izzive in odvisnosti EU od tujih dobaviteljev, odpira številna pravna in institucionalna vprašanja. Ključni pomisleki vključujejo prenos pristojnosti odločanja o nacionalni varnosti na raven EU, uporabo mehanizmov, podobnih sankcijam, znotraj notranjetržne zakonodaje ter pomanjkljivo utemeljitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Poleg tega predlog temelji na ohlapnih in netransparentnih kriterijih, kar povečuje pravno negotovost. Avtorja opozarjata tudi na možne negativne učinke na trg, inovacije in digitalno avtonomijo EU. CSA2 je po njunem mnenju strukturni prelom v evropski kibernetski regulaciji in prehod od tehnične k geopolitični regulaciji digitalnega trga. Sklepno poudarjata, da so cilji CSA2 legitimni, vendar izbrani pravni okvir ni ustrezen in zahteva bolj uravnotežen pristop.

Ključne besede: CSA2, kibernetska varnost, IKT dobavne verige, nacionalna varnost, subsidiarnost, sorazmernost, digitalna avtonomija, notranji trg EU.

Prispevek predstavlja ključne vsebinske poudarke 35. jubilejne mednarodne konference Medicina, pravo in družba 2026, ki je tokrat potekala na temo trajnostnega razvoja v zdravstvu. Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju, kako v razmerah hitrega razvoja medicine, digitalizacije, umetne inteligence, personalizirane in genomske medicine zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo kljub vsemu še vedno ostal dostopen, pravičen, varen ter finančno vzdržen in v katerem bo človek ostal v središču. Konferenca je poudarila, da dostop do zdravstva ni zgolj organizacijsko ali finančno vprašanje, temveč tudi vprašanje socialne pravičnosti, človekovega dostojanstva, varstva temeljnih pravic in odgovornega načrtovanja zdravstvenih politik. Posebej so bili izpostavljeni pravni, etični in organizacijski izzivi, povezani z varstvom ranljivih skupin, dolgotrajno oskrbo, duševnim zdravjem, varstvom genetskih podatkov in uporabo novih tehnologij v zdravstvu. Prispevek opozarja tudi na pomen okoljskih dejavnikov, podnebnih sprememb, prehranske varnosti in mikrobne odpornosti kot vprašanj, ki vse bolj vplivajo na prihodnji razvoj zdravstvenih sistemov. Sklepna ugotovitev konference je bila, da trajnostno zdravstvo zahteva tesno povezovanje medicine, prava, etike, tehnologije, socialne politike in varstva okolja.

Ključne besede: medicina, pravo in družba, trajnostni razvoj, dostopno zdravstvo, personalizirana medicina, umetna inteligenca.

Prispevek povzema strokovno razpravo z okrogle mize Dedno pravo na razpotju: ali je čas za razdelitev vlog?, ki jo je organizirala Odvetniška akademija pri Odvetniški zbornici Slovenije. Razprava je bila osredotočena na dve ključni vprašanji: potrebo po materialnopravni prenovi slovenskega dednega prava in možnost prenosa nespornih zapuščinskih postopkov iz pristojnosti sodišč na notarje. Udeleženci so ocenili, da je Zakon o dedovanju kljub svoji starosti še vedno stabilen temelj dednopravnih razmerij, vendar družbene spremembe odpirajo vprašanja glede položaja zakonca, obsega nujnega dedovanja, dedovanja digitalnega premoženja in drugih sodobnih izzivov. V drugem delu razprave so bila predstavljena različna stališča glede morebitne dejudicializacije nespornih zapuščinskih postopkov. Zagovorniki reforme so poudarili hitrejše postopke in večjo učinkovitost, nasprotniki pa so opozorili na ustavnopravne omejitve, varstvo javnega interesa, morebitno povečanje stroškov za stranke ter vprašljivo dejansko razbremenitev sodišč. Večina sodelujočih je menila, da sistem zapuščinskih postopkov v Sloveniji praviloma deluje učinkovito ter da so potrebne predvsem postopne izboljšave veljavne ureditve, ne pa njena temeljita preobrazba.

Ključne besede: dedno pravo, Zakon o dedovanju, zapuščinski postopek, notarji, dejudicializacija, nujno dedovanje, zakoniti dediči, varstvo zakonca, učinkovitost postopkov, pravna varnost.

Dne 14. maja 2026 so Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Evropska pravna fakulteta Nove univerze, Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije organizirale mednarodno konferenco Vrednotenje pravne znanosti v Sloveniji. Ob tej priložnosti je bil predstavljen Manifest za pravno znanost v Sloveniji, ki izraža skupno stališče slovenske pravne akademske in strokovne skupnosti glede položaja pravne znanosti in njenega vrednotenja. Manifest opozarja, da obstoječi sistemi vrednotenja raziskovalnega dela ne upoštevajo dovolj posebnosti prava kot discipline, ki povezuje družboslovne in humanistične razsežnosti ter je tesno povezana z razvojem zakonodaje, sodne prakse, pravne terminologije in pravne države. Posebej poudarja pomen pravnih monografij, domačih pravnih revij, slovenskega pravnega jezika ter temeljnih pravnih raziskav. Prispevki domačih in tujih udeležencev konference so potrdili potrebo po bolj uravnoteženem sistemu vrednotenja, ki bo hkrati spodbujal mednarodno raziskovalno odličnost in podpiral razvoj slovenskega pravnega reda v javnem interesu.

Ključne besede: pravna znanost, vrednotenje raziskovanja, pravne monografije, pravne revije, pravni jezik, pravna država, raziskovalna politika, Manifest za pravno znanost v Sloveniji.

Okrogla miza Šport, pravo in etika se je začela z vprašanjem prof. dr. Verice Trstenjak, ali je v športu vredno zmagati, ne glede na sredstva. Nikalen odgovor se je zdel na dlani, vendar je izhodiščno vprašanje kot leitmotiv vedno znova vstopalo v razpravo. Novinarka časopisa Dnevnik Tina Jereb je delila svoje izkušnje z razkritjem razvpitega primera znanega trenerja juda. Trener domnevno ni izbiral sredstev za dosego vrhunskih uspehov, podpora dela javnosti trenerju po razkritjih pa je pokazala, da številni žal pristajajo na krilatico, da cilj posvečuje sredstva, celo ko gre za zlorabe v športu. Varuh športnikovih pravic dr. Rožle Prezelj je menil, da veliko športnih zvez in organizacij nima dovolj znanja, kadra in drugih sredstev, da bi lahko (dosledno) zagotavljalo ustrezen standard varstva pravic na področju športa. Odvetnica Eva Škufca je pozdravila nedavno spremembo zakonodaje, ki financiranje panožnih zvez pogojuje z izpolnjevanjem obveznosti na področju varnosti in varnega športnega okolja (angl. safeguarding). Okrogla miza je poudarila tudi pomen enakosti spolov v športu. Članica izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije Maja Berger Levičar je na problem opozorila s provokativnim promocijskim videom za žensko nogometno svetovno prvenstvo leta 2023, prof. Trstenjak pa s primerjavo letenja obeh letošnjih junakov iz družine Prevc. V razpravo se je na koncu vključilo še občinstvo: novinarki, športni funkcionarji in študenti. Slednji so izzvali z vprašanjem o Enhanced Games, ki športnikom dovoljujejo vnašanje sicer prepovedanih substanc. Format je bil zavrnjen s soglasnim »to ni šport«, s čimer so gosti poudarili pomen etike in odločno zavrnili nedovoljena sredstva za dosego športnih ciljev.

Ključne besede: športno pravo, etika, zloraba, enakost spolov.

Letošnji Kongres kazenskega prava in kriminologije, ki sta ga že drugo leto zapored organizirala Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, je v ospredje postavil aktualna kazenskopravna in kriminološka vprašanja ter povezal predstavnike akademske sfere in pravne prakse. Poleg tematsko zaokroženih sekcij, ki so prvi dan obravnavale problematiko trgovine z ljudmi, nasilja v družini ter vpliv novih tehnologij, vključno z digitalnim nadzorom, so govorci drugi dan izrazili številne kritike in pomisleke glede Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v sklepni sekciji pa obravnavali vprašanja gospodarske kriminalitete, zastaranja in ekskluzije dokazov. Kongres kazenskega prava in kriminologije je tudi letos vzpostavil prostor za povezovanje teoretičnih izhodišč in ugotovitev z izkušnjami iz prakse ter s številnimi razpravami vnovič pokazal, da sodobni kazenskopravni in kriminološki izzivi zahtevajo pravočasno in celostno odzivanje, ki presega ozke institucionalne okvire.

Ključne besede: kriminologija, kazensko pravo, trgovina z ljudmi, nasilje, nove tehnologije, ZNUZJV.

Prispevek predstavlja delovanje Športnega društva Pravnik, ki že od leta 1978 združuje pravnike in druge pravne strokovnjake z namenom spodbujanja športne rekreacije, strokovnega povezovanja in prijateljskih vezi. Avtor predstavi novo vodstvo društva, izvoljeno na volilnem občnem zboru leta 2026, ter organiziranost društva po posameznih športnih sekcijah. Osrednji del prispevka je namenjen dolgoletnemu sodelovanju z reškimi pravniki, ki traja že več kot štiri desetletja in je eden najtrajnejših primerov čezmejnega sodelovanja med pravniškimi skupnostmi Slovenije in Hrvaške. Tradicionalna srečanja na Lošinju ter v slovenskih zimskih središčih združujejo športne aktivnosti, druženje in neformalno strokovno izmenjavo izkušenj s področja prava in sodne prakse. Prispevek poudarja pomen osebnih stikov, medsebojnega zaupanja in športa kot učinkovitega sredstva za krepitev poklicnega sodelovanja ter ohranjanje dolgoletnih prijateljskih vezi med pravniki obeh držav.

Ključne besede: Športno društvo Pravnik, pravniki, športna rekreacija, čezmejno sodelovanje, Reka, Lošinj, Kranjska Gora, pravniška društva, strokovno povezovanje, prijateljstvo.

Prispevek obravnava zgodovinski razvoj, poslanstvo in prihodnost Združenja bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope (SEALL; ). S sintezo dosedanjih spoznanj pravnih strokovnjakov in bibliotekarjev (s poudarkom na delu Edite Bačić) prispevek osvetljuje pomen regijskega povezovanja za zagotavljanje prostega dostopa do pravnih informacij. V drugem delu se prispevek osredotoča na sodobne izzive digitalne preobrazbe in redefinicijo poklicnih kompetenc specialnih knjižničarjev, kot jih v svojih teoretičnih in praktičnih izhodiščih postavlja avtorica. Po njenem mnenju je združenje SEALL prehodilo pot od neformalne regijske pobude za izmenjavo gradiv do nepogrešljivega stebra pravne informatike in knjižničarstva v Jugovzhodni Evropi. Prispevki stroke jasno kažejo, da povezovanje knjižnic ne dviguje le kakovosti storitev, temveč neposredno podpira vladavino prava in transparentnost družbe. V luči prihajajoče konference SEALL 2026 ostaja ključno sporočilo strokovnjakov enotno: profesionalni status in družbeni položaj si bodo specialni knjižničarji zagotovili le z nenehnim izobraževanjem, razvojem agilnih kompetenc ter aktivnim prevzemanjem vloge enakovrednih informacijskih partnerjev v znanstveni in poslovni skupnosti.

Ključne besede: SEALL, specialne knjižnice, pravne informacije, odprti dostop, poklicne kompetence, digitalna preobrazba.