Novi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije je profesor na Pravni fa- kulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Podpredsednik ostaja Franci Ger- bec, generalni sekretar pa Boštjan Koritnik. Novi zakladnik je namesto nedav- no preminule Vide Šibenik Branka Neffat, naziv častni predsednik pa je prejel dr. Lojze Ude, ki je zvezo vodil 16 let.

Ključne besede: Zveza društev pravnikov Slovenije, predsednik, podpredse- dnik, generalni sekretar, zakladnik.

Leta 2020 so v založbi Uradni list Republike Slovenije skupaj s Pravno fakul- teto Univerze v Ljubljani izdali komentar Zakona o splošnem upravnem po- stopku (ZUP), urednikov prof. dr. Polonce Kovač in dr. Erika Kerševana. Ko- mentar, ki je izšel v dveh zvezkih, je doživel velik uspeh pri uporabnikih, saj so pri njem sodelovali vrhunski slovenski strokovnjaki, s sprejetjem Zakona o debirokratizaciji (ZDeb), ki je posegel tudi v materijo ZUP, pa je nastopil razlog za nadgradnjo komentarja. Septembra 2022 so tako založnika in avtorji kompletu dodali še tretji zvezek, v njem pa avtorji obravnavajo spremembe, ki jih je zakonodajalec uveljavil od prve izdaje do konca junija 2022, ob upošte- vanju pomembne sodne prakse, sprejete v tem času. Tretjo knjigo komentarja so javnosti predstavili na okrogli mizi sredi septembra.

Ključne besede: ZUP, splošni upravni postopek, Polonca Kovač, Erik Kerševan, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Uradni list Republike Slovenije, debirokratizacija.

Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med raz- ličnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, sodno varstvo, posegi v prostor, civilna družba, okoljsko pravo, javnost.

Konec marca 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal redni letni občni zbor društva Klub Alumni Pravne fakultete v Ljubljani, v živo in prek avdio-video povezave. Predsednik društva je akademik Janez Kranjc, ci- lji in naloge društva pa so druženje diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot stanovskih kolegov med seboj in s fakulteto ter njenimi učitelji in sodelavci, strokovno in znanstveno sodelovanje diplomantov Pravne fakultete s to fakulteto, skrb za ugled pravniškega poklica in izobrazbe, ki jo zagotavlja Pravna fakulteta, krepitev družbenih vezi med Pravno fakulteto in njenimi diplomanti, promocija pravnega znanja v družbenem okolju društva, prispe- vanje k podpori dejavnosti Pravne fakultete in njenih študentov. Na občnem zboru so potrdili poročila za leto 2022 ter načrt dela za leto 2023.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo, alumni, poročilo, načrt dela, 2022, 2023.

Septembra 2022 nas je mnogo prekmalu in zelo iznenada zapustil dr. Konrad Plauštajner, ugledni odvetnik iz Ljubljane. Ni bil le odvetnik, temveč tudi mož, oče, predavatelj, publicist, arbiter, torej človek in velik strokovnjak. Ukvarjal se je predvsem s področji alternativnega reševanja sporov, investicijskimi spori, gradbenimi pogodbami in FIDIC, v vse pa je vnašal ogromno znanja in ener- gije ter predanosti. Leta 2010 je prejel tudi priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo, od leta 2008 do smrti pa je bil član uredniškega odbora revije Pravnik.

Ključne besede: dr. Konrad Plauštajner, Odvetniška zbornica Slovenije, odvetnik, Pravnik, priznanje za življenjsko delo, Zveza društev pravnikov Slovenije, arbitraža, alternativno reševanje sporov, ARS.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je bila na lestvici Nica.team o uspešnosti na tekmovanjih moot court za leto 2022 uvrščena na 1. mesto v Sloveniji, 13. mesto v Evropi in 30. mesto na svetu. To pomeni, da je bilo leto 2022 za našo fakulteto še boljše kot leto 2021 – ko smo bili denimo uvrščeni na 43. mesto na svetu –, čeprav smo bili že v preteklosti na takih študentskih tekmovanjih odlični. Tekmovanja moot court so simulacije sodnih in arbitražnih postopkov, v katerih študentje nastopajo v vlogi pooblaščencev strank v sporu. Tekmo- vanja potekajo v različnih jezikih (običajno angleščina, toda tudi francoščina je kar pogosta), študenti pa obravnavajo aktualna pravna oziroma družbena vprašanja z zelo raznolikih pravnih področij, na primer prava Evropske uni- je, mednarodnega gospodarskega prava, prava človekovih pravic, kazenskega prava, azilnega prava in vesoljskega prava.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Nica.team, moot court, tekmovanje, študenti, simulacija.

Spomladi 2024 bo Evropski parlament že desetič neposredno izvoljen (prve neposredne volitve so bile leta 1979). Po Konferenci o prihodnosti Evrope je to naslednja velika preizkušnja za nadnacionalno demokracijo. Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdro- bljene in so imele sloves »drugorazrednih« volitev zaradi nizke volilne udelež- be v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legitimnosti EU in vplivanje na politično usmeritev EU. Prispevek je poročilo z dogodka, katerega tema so bili aktualni izzivi evropske parlamentarne demokracije, še zlasti eno leto pred evropski volitvami, kot so prenova volilnih pravil EU in spodbujanje volilne udeležbe ter predlog o neodvisnem organu EU za etiko.

Ključne besede: Evropski parlament, volitve, prihodnost, Evropska unija, demokracija, etika.

Kazenski zakonik (KZ-1) v zgodovini Slovenije ni bil poglobljeno znanstve- no komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo tako stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. Leta 2015 so se lotili izvedbe take raziskave tudi v Sloveniji, konec marca 2019 pa smo dobili tudi v tiskani obliki prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika. Pri pisanju znanstvenega komentarja, ki je izšel v treh zvezkih, je sodelovalo 47 avtorjev in 33 strokovnih pomočnikov, z glavnima urednikoma Katjo Filipčič in Damjanom Korošcem s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na več kot

3.000 straneh so komentirali posebni del KZ-1 (291 členov). Od prve izdaje so bile sprejete kar štiri novele, med njimi teoretsko in praktično še prav posebej zahtevne s posegi v spolno in gospodarsko kazensko pravo. Leta 2023 so tako izšle – s pomočjo nekaterih še dodatnih strokovnjakov – tri knjige posodoblje- nega komentarja, na skupaj kar 4.238 straneh.

Ključne besede: kazenski zakonik, novela, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, raziskava, kazensko pravo.

Pred dvema letoma je Vrhovno sodišče Republike Slovenije povsem obrnilo svoj pogled na vprašanje kreditov v švicarskih frankih. Gre za popoln obrat od sodne prakse, ki jo je to sodišče enotno zagovarjalo pet let pred tem. V zadnjem času se glede sodne prakse ni zgodilo kaj bistvenega, se je pa medtem pojavil dvom v nepristranost nekaterih sodnikov. Razkrilo se je, da je bil eden od sodnikov tak, za katerega je mogoče vsaj izpodbijati videz nepristranosti. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da lahko eno tako razkritje tako zelo grobo poseže v pričakovanja javnosti do sodstva in avtoriteto njihovega odločanja, toda zaupanje je zelo krhka dobrina. Predvsem pa nas tak dogodek sili v vnovičen premislek o argumentih za prej opisani, za avtorja še vedno nepojmljivi obrat sodne prakse. Prepričan je, da ima sodna praksa, kot jo je oblikovalo Vrhovno sodišče RS, svojo ceno: ne le v smislu negotovosti in upada zaupanja v pogodbeno pravo oziroma načelo pravne države, ki ga ogroža predvsem retroaktivno pravno urejanje, temveč tudi v smislu precej višjih cen kreditov za prihodnje kreditojemalce.

Ključne besede: banka, kredit, švicarski frank, CHF, pravna varnost, retroaktivnost, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, družba Litteralis, Društvo za športno pravo, Olimpijski komite Slovenije, Študentski svet Pravne fakultete in društvo Pravna panda so 24. aprila 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali posvet »Od prava in gospodarstvado olimpijskih medalj«. Na njem sta sodelovala pravnik in olimpijec Miro Cerar starejši ter predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekoč predsednik uprave gospodarske družbe Gorenje Franjo Bobinac. Z moderator jem Kristijanom Briškim sta se pogovarjala o pomenu in povezavah področij gospodarstva in športa. Poudarila sta ključno vlogo prostovoljstva v športu, pomen športa za turizem in celokupno gospodarstvo, s tem v zvezi pa tudi pozitivne učinke promocije gospodarstva in države prek udeležbe in uspehov na športnih tekmovanjih, zlasti prek organizacije mednarodnih športnih tekmo vanj. Strinjala sta se, da smo v Sloveniji zelo dobri pri obojem, šport pa združuje ljudi in je univerzalen jezik. Posameznika pa uči samodiscipline ter krepi zdravje telesa in duha. Udeležencem dogodka je bila na ogled tudi zlata olimpijska medalja z Olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 (na konju z ročaji), ena od dveh zlatih in treh skupno, ki jih je na olimpijskih igrah osvojil Miro Cerar st.

Ključne besede: šport, gospodarstvo, pravo, Miro Cerar st., Franjo Bobinac, olimpijske igre, športno pravo, turizem.

Evropska komisija je že novembra 2020 predstavila evropsko strategijo za zdravila. Med njenimi cilji so: (1.) zagotoviti pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil za vse paciente po vsej EU; (2.) povečati zanesljivost preskrbe in zagotavljati zdravila za paciente, ne glede na to, kje v EU živijo; in hkrati (3.) zagotavljati privlačno okolje, ki je prijazno do inovacij in konkurenčnosti, za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil. Pomanjkanje zdravil postaja vse večje tveganje za javno zdravje v številnih državah EU in tudi širše. Zaradi vse očitnejših trendov pomanjkanja posameznih zdravil je treba na vseh ravneh zagotavljati ukrepe za izboljšanje preskrbe z zdravili. Poleg drugih akterjev imajo v tej verigi oskrbe pogosto neupravičeno spregledano pomembno vlogo veletrgovci. Ti so – predvsem tisti s tako imenovanim polnim obsegom delovanja – zaradi načina poslovanja lahko tudi del rešitve pri zmanjševanju tveganja nastanka motenj pri oskrbi z zdravili. Res pa je, da je s spremenjeno strukturo trga in drugimi dejavniki vse pomembnejše vprašanje nadaljnje ekonomske motivacije veletrgovcev za delo v javnem interesu, kar sodelovanje v procesu dobave zdravil nedvomno je. Glede na to, da so marže veletrgovcev v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, avtor meni, da so spremembe na tem področju nujne. Z obstoječim načinom določanja veletrgovske marže se namreč lahko pod vprašaj postavlja tudi smotrnost izvajanja dejavnosti dobave zdravil v Sloveniji.

Ključne besede: evropska strategija za zdravila, pomanjkanje zdravil, javno zdravje, veletrgovci, marža, trg zdravil.