Številka 11-12/2008

Materia Constitutionis (Glose ob 20-letnici Pisateljske ustave)

Uvodnik k zadnji izdaji revije Pravnik v letu 2008 je posvečen t. i. Pisateljski ustavi, kar je sopomenka za Teze za Ustavo Republike Slovenije, ki so bile aprila 1988 objavljene v Gradivu za slovensko ustavo. »Gradivo« sta pripravili Ustavna komisija upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu. Pisateljska ustava je pomembno in dragoceno dejanje, ki je tvorno sooblikovalo ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije (z dne 28. decembra 1991).
Več...

Številka 9-10/2011

Krhkost človekovega dostojanstva

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije odpira tudi vprašanje, kakšna je narava človekovega dostojanstva kot ustavnosodnega argumenta. Temeljna vez s pravom je, da mora biti pravna ureditev kot celota človečna. Če so deli prava nečlovečni in če hkrati samo pravo nima mehanizma, kako je mogoče nečlovečne dele odstraniti, je treba v ekstremnih primerih uporabiti argument neprava.
V slovenski ustavi ni izrecne opredelitve o človekovem dostojanstvu, nesporno pa je, da jo je mogoče izpeljati iz niza ustavnih določil. V pravnem pomenu ima človekovo dostojanstvo dvojno naravo: na eni strani je pravno načelo, na drugi pa je tudi pravno pravilo. V nobenem od teh primerov ne zadošča, da se opiramo samo na »demokratično republiko« (1. člen Ustave RS) ali na kak­šno drugo temeljno pravno načelo (na primer na vladavino prava); vselej je potrebno tudi to, da ga kot ustavno vrednoto povežemo s tistimi ustavnimi (temeljnimi) pravicami, ki zajemajo posamezne razsežnosti človekovega dostojanstva.
Človekovo dostojanstvo je skupno vrednostno izhodišče, iz katerega poganja celotna ustavna zgradba. Ambivalentnost prava in temeljnih pravic je dodaten razlog, da je človekovo dostojanstvo osrednje vsebinsko merilo za razlago ustave in temeljnih pravic.
Več...

Številka 11-12/2015

Razlagalnost ustave in zakonov

Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti. Ustava ponuja niz razlagalnih možnosti in je pomensko dovolj odprta, da jo ustavno sodišče lahko nadalje razvija. Nadaljnji razvoj omogočajo zlasti pravna načela, ki jih najdemo med uvodnimi določili, in sklop temeljnih (človekovih) pravic, v katerih je spet vrsta opredelitev, ki imajo naravo pravnih načel. Pokojni nemški profesor in ugledni ustavni sodnik Winfried Hassemer utemeljeno poudarja, da so temeljne (človekove) pravice naravnopravni del ustave. Katalogi temeljnih pravic, ki jih imajo moderne ustave, so sad racionalističnega naravnega prava; v obsegu, v katerem so vstopile v ustavo, so pomemben vsebinski okvir, ki je lahko vir razvoja temeljnih pravic in hkrati vir, ki zakonodajo navdihuje in oplaja. V naravi vsakega pravnega akt, ustave pa še posebej, je, da je razlika med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije in izvrševanja tega teksta. Na to antinomijo nas je že v otvoritvenem predavanju »Pravo in revolucija«, s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 15. aprila 1920 opozoril Leonid Pitamic. Navedena antinomija razločno razpira, da je za besedilom vselej človek, ki odloča, to je človek, ki je tudi moralna osebnost. Pravo in morala res nista istovetna, med njima so celo radikalne razlike, a tudi tako tesne vezi, da pravo izgubi legitimnost, če pozabimo na elementarne ustavne in pravne vrednote. Ko ustavo in zakone razlagamo in sprejemamo odločitve, smo naposled na čistini in se moramo naposled opreti le še na samega sebe. V tem sta privlačnost in izziv pravnikovega dela, a tudi veliko breme in odgovornost, ki ju moramo nositi.


Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo