Ta članek obravnava dilemo, s katero se soočajo prvostopenjski odločevalci v kontekstu izrednih razmer, ko se morajo odločati med strogim spoštovanjem pravil in uporabo diskrecije. Osredotoča se na »infrapravo« – niz neformalnih, prilagodljivih pravil, značilnih za operativno birokracijo. Članek predlaga, da lahko infrapravo moderira diskrecijsko presojo prvostopenjskih uradnikov. Glede na to, da so izredne razmere po svoji naravi nepredvidljive in zahtevajo hitro ukrepanje, avtor trdi, da strogo sledenje pravilom pogosto odpove, zato je diskrecijska presoja nujna za učinkovito odzivanje na krize. Vendar pa pretira- na diskrecija tvega nedoslednost in arbitrarnost, kar spodkopava zakonitost in zaupanje javnosti. Infrapravo, ki je običajno utelešeno v direktivah, protokolih ali okrožnicah, ponuja srednjo pot. S tem ko zagotavlja sprotne smernice, pri- lagojene edinstvenim zahtevam posameznih kriznih situacij pomaga uskladi- ti operativne ukrepe s širšimi pravnimi in organizacijskimi okviri, hkrati pa upošteva praktično realnost odločanja v izrednih razmerah. Ta okvir, podprt z disciplinsko močjo organizacije, si prizadeva omejiti arbitrarnost in ohraniti zakonitost, s čimer zagotavlja, da ostanejo odzivi na izredne razmere hkrati prilagodljivi in odgovorni.

Ključne besede: izredne razmere, vladavina prava, učinkovitost, infrapravo, ulični birokrati.