Z zgodovinskim razvojem je kazensko pravo prerastlo razmerje med žrtvijo in storilcem. Kazniva dejanja so postala kršitev temeljnih družbenih vrednot, odziv nanje pa si je pridržala država. Žrtev, ki je nekoč sama odločala o ka- znovalnem odzivanju, je tako ostala le še vir informacij za organe postopka. Na slab položaj žrtev kaznivih dejanj so začela opozarjati gibanja za pravice žrtev kaznivih dejanj in spodbudila reforme kazenskih postopkov ter sprejetje mednarodnih pravnih instrumentov. Evropske države je h krepitvi položaja žrtev kaznivih dejanj zavezalo pravo Sveta Evrope in Evropske unije. Avtori- ca obravnava pravice, ki oškodovancu omogočajo, da v kazenskem postopku (aktivnejše) sodeluje. Tako vključevanje oškodovanca v kazenski postopek in posledično krepitev njegovega položaja navadno spremlja razprava o vplivu reform na temeljna načela kazenskega postopka in tradicionalna procesna raz- merja. V slovenski ureditvi se je nedavno prelila v argumentacijo Ustavnega sodišča RS, ki je odločilo, da mora imeti oškodovanec pravico do pritožbe za varstvo svojih procesnih pravic. Dodaten korak v smeri opolnomočenja oško- dovanca je napravil slovenski zakonodajalec, ko je razširil njegovo pravico do pritožbe zoper sodbo.

Ključne besede: kazensko procesno pravo, oškodovanec, sodelovanje v kazenskem postopku, direktiva o pravicah žrtev kaznivih dejanj, ZKP-N.