21. člen francoskega Zakonika o civilnem postopku določa: Del sodnikovega poslanstva je, da doseže spravo strank. Francoska pravna tradicija, ki se je razvila med francosko revolucijo, je sprva zavračala že samo idejo, da bi sodnik po možnosti silil stranki k pomiritvi. Sodnik lahko od trenutka vložitve tožbe naprej samo skladno z zakonom razreši spor. Hkrati pa je Zakonik o civilnem postopku, ki je bil sprejet leta 1806, potrdil starejšo ureditev (leta 1790) mirovnega sodstva: mirovni sodnik, ki ni bil poklicni sodnik, marveč navadno ugledna lokalna osebnost, je bil v prvi vrsti dolžan spodbujati stranki k poravnavi. 21. člen je pravzaprav posebnost na področju francoskega postopkovnega prava, in je bil tak že od svoje uvedbe leta 1975. Ali to »poslanstvo, da doseže pomiritev strank« pripada poklicnemu sodniku kot posledica odprave mirovnih sodnikov? Ali pa je rezultat sodobnega odkritja nekdanjih sposobnosti? Ta članek prikazuje, kako je znotraj koncepta t.i. »pouvoir modérateur du juge«(sodnikove pomiritvene (spravne) oblasti), ki ga je odkril Gérard Cornu, sodnik v teku postopka vzpostavljal mir med strankama.