Sodišča morajo izvesti dokazne predloge, ki jih navedejo stranke, sicer so lahko strankam kršene temeljne procesne in ustavne pravice. V nekaterih primerih pa dokazni predlog ali ni potreben, primeren ali kaj drugega in bi se z njegovo izvedbo postopek samo zavlačevalo in dražilo, česar pa si ne želijo ne sodišča ne stranke. Iz opravičljivih razlogov zato njegova izvedba ni potrebna. Zakon o pravdnem postopku razlogov za opravičljivo zavrnitev dokaznih predlogov ne našteva, zato so se izoblikovali skozi teorijo in sodno prakso. Sodišče o tem odloča po prosti presoji z razumno oceno, vendar mora svojo odločitev natančno obrazložiti.
V članku je glede opravičljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga in načina obrazložitve prikazana sodna praksa prvostopenjskih sodišč, poleg tega pa so prek sodne prakse višjih sodišč, Vrhovnega in Ustavnega sodišča prikazane kršitve temeljnih pravic strank, če je dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen oziroma njegova zavrnitev ni dovolj obrazložena.