RS, tj. sodbe in sklepa II Ips 54/2003 z dne 20. septembra 2023, v enem od
številnih sporov v zvezi s pogodbami o dolgoročnih deviznih kreditih v švicarskih
frankih. Zatrjuje, da sodišču ni uspelo razviti instrumentarija za poenotenje
sodne prakse, temveč se še nadalje zapleta v redefinicije procesnih in
materialnih načel in standardov ter v neobrazložene in neutemeljene nedefinirane
pojme. Namesto da bi revizijsko sodišče jasno in razumljivo odgovorilo
na temeljna vprašanja prakse: ali – in če, v kakšnem obsegu in časovnem okviru
– se uporabljajo v sporih pred slovenskimi sodišči pravna pravila, načela in
standardi iz direktiv in sodne prakse Sodišča EU; na katera vprašanja pogodbenega
formularnega prava ali splošnih pogojev poslovanja je treba v sodnih
postopkih odgovoriti, da bi lahko šteli, da je banka opravila svojo pojasnilno
dolžnost, itd. Ključno in predvsem pa bi se Vrhovno sodišče RS moralo zavedati,
da so bile vse kreditne pogodbe sklenjene ob spoštovanju tedaj veljavnega
Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK), za katerega zdaj to isto sodišče pravi,
da ga ne bo uporabilo, ker je za potrošnike ugodnejša njihova nova razlaga Zakona
o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki ga v času sklepanja pogodb še ni bilo.
Vse torej kaže, da se dogaja retroaktivnost uporabe prava – sklepanje pogodb
je potekalo ob popolnem sledenju ZPotK, ki pa ga Vrhovno sodišče RS zdaj de
facto razveljavlja za nazaj. Retroaktivnost pa je prepovedana tudi v pravu EU.
Ključne besede: kredit, švicarski franki, banka, pojasnilna dolžnost, Vrhovno
sodišče Republike Slovenije, retroaktivnost.