Mediji imajo v sodobnih demokratičnih družbah pomembno vlogo in izjemen vpliv na dojemanje družbene resničnosti. To se kaže tudi pri poročanju o kazenskih postopkih, kjer lahko mediji opravljajo pomembno vlogo informiranja javnosti in nadzora civilne družbe nad delovanjem sodne veje oblasti. Tako lahko mediji prispevajo k poštenemu poteku kazenskega postopka, vendar samo, če poročajo strokovno, nepristransko, na podlagi vestnega raziskovanja dejstev ter ob spoštovanju osebnostnih pravic udeležencev postopka. V nasprotnem primeru je učinek medijev na potek kazenskega postopka izrazito negativen. V preteklosti je javnost opravljala pomembno vlogo pri varovanju obdolžencev pred samovoljo sodstva, v sodobnih družbah pa se vse bolj pojavlja potreba po varovanju obdolžencev pred javnostjo oziroma mediji. Posebno vlogo pri tem ima varstvo obdolženčeve zasebnosti in njegovih osebnostnih pravic, saj se z nesorazmernimi posegi vanje pri medijskem poročanju o kazenskih zadevah lahko ogrozijo temeljne garancije poštenega kazenskega postopka. V članku so obravnavana ustavna in teoretična izhodišča varstva osebnostnih pravic obdolžencev pri medijskem poročanju o kazenskih zadevah. Na tej podlagi so nato predstavljeni veljavna ureditev medijskega poročanja o kazenskih zadevah v Sloveniji in razmisleki o nekaterih možnih zakonodajnih rešitvah.

V prispevku je prikazana monografija izrednega profesorja dr. Matjaža Ambroža Storilstvo in udeležba v kazenskem pravu (Ljubljana 2014), v kateri se avtor ukvarja s težavami, ki jih kazenskemu pravu povzroča sodelovanje več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja. Monografija je razdeljena na dva dela, in sicer je v prvem delu obravnavano storilstvo, v drugem pa udeležba (v ožjem pomenu). Ker so v knjigi predstavljeni in kritično ovrednoteni različni teoretični koncepti ter sodna praksa storilstva in udeležbe, gre za pomemben prispevek k razvoju kazenskopravne dogmatike. Avtor monografije pravne probleme obravnava dogmatično dosledno, vendar na zanimiv in razumljiv način.