V poslovilnem govoru avtor počasti spomin profesorja, sodnika in osebnosti
Marka Ilešiča. Marko Ilešič se je rodil leta 1947, prerano pa nas je zapustil junija
2024, v funkciji sodnika Sodišča EU: bil je prvi slovenski sodnik na Sodišču
EU, poslovil se je ob dvajseti obletnici članstva Slovenije v EU. Sodnik Ilešič
je bil med številnimi odličnimi pravniki najbrž največji resnični in neomajni
zaljubljenec v pravo EU: vse življenje je bil zagledan v pravo nasploh, pravo
EU pa je postalo njegova pozna ljubezen, ki je kot zrela ljubezen toliko večja in
globlja. Docela se je prepustil poslanstvu sodnika Sodišča EU: njegovo skoraj
otroško neskaljeno navdušenje nad problemi, ki jih je reševal pri svojem (ne)
vsakdanjem sodniškem delu, je bilo osupljivo, vzbujalo je (straho)spoštovanje
in je bilo velika spodbuda za vse tiste, ki smo ga imeli veselje in čast srečevati.
Opis njegovih poklicne in življenjske poti temelji na Ulpijanovih pravnih vodilih:
iuris praecepta sunt haec: honeste vivere, alterum non laedere, suum cuique
tribuere (lat. »Pošteno živeti, nikomur škodovati, vsakomur dati, kar mu gre«),
ki najbolje povzamejo Markov odnos do življenja in drugih ljudi.
Ključne besede: Marko Ilešič, profesor, sodnik, pravo Evropske unije, Sodišče
EU, pravna in življenjska vodila.