Avtorji obravnavajo pomen načela in testa sorazmernosti pri posegih v človekove pravice s poudarkom na pravici do svobodne gospodarske pobude. Načelo sorazmernosti določa meje dopustnih omejitev, test sorazmernosti pa zagotavlja metodološki okvir za presojo njihove ustavnosti. Čeprav ga pravni akti omenjajo le bežno, je v sodni praksi (od nemškega Zveznega ustavnega sodišča do Sodišča EU in ESČP) postal ključno merilo presoje. Kritike opozarjajo na nevarnost formalizma in subjektivnosti, toda njegova uporaba omogoča tehtno uravnoteženje javnega interesa s pravicami posameznikov in podjetij. Čeprav je umeščena v poglavje o gospodarskih in socialnih razmerjih, je svobodna gospodarska pobuda v Sloveniji človekova pravica. ESČP varuje gospodarske dejavnosti prek pravice do lastnine in zahteva pravično ravnotežje, Sodišče EU pa sorazmernost razvija kot splošno načelo prava EU, z različno strogostjo presoje glede na področje. Primerjava slovenskih zadev Oklešen in Interzero ponazori, da lahko ureditev, ki je sprejeta brez prehodnih rešitev ali možnosti sodelovanja, posameznikom naloži nesorazmerno breme in je posledično vprašljiva z vidika skladnosti z ustavnimi in evropskimi standardi.
Ključne besede: sorazmernost, ustavno pravo, gospodarske pravice, Sodišče EU, Ustavno sodišče, svobodna gospodarska pobuda.