Izvedenec je oseba, ki ima specialno strokovno znanje, ki ga sodišče potrebuje
v sodnem postopku, zato za potrebe razjasnitve dejanskega stanja odredi izvedensko
delo. Kot objektivni pomočnik sodišča sooblikuje potek kazenskega
postopka in vpliva na končno odločitev. Izvedenec ima tako v kazenskem
postopku zelo pomembno vlogo. Od navadne priče se razlikuje po tem, da
je njegovo delo neposredni spoznavni vir dokazov. Izvedenstvo pa ni le izvor
spoznavanja relevantnih dejstev, temveč je hkrati tudi pomoč sodišču pri
izvrševanju funkcije sojenja. Izvedenec drugače kot priča nima pasivne vloge,
temveč je ta aktivna (lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo
predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje; če je navzoč pri
ogledu, rekonstrukciji dogodka ali kakšnem drugem preiskovalnem dejanju,
lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se
zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja). Pošten kazenski postopek je mogoč
le, če sta tako sodnik kot tudi izvedenec nepristranska. Izvedenec ni pomočnik
stranke, temveč pomočnik sodišča pri iskanju resnice. Od izvedenca se ne zahteva
samo strokovnost, temveč tudi objektivnost in nepristranskost – načelo
nepristranskosti in neodvisnosti sodišča velja prav tako tudi za izvedence. Zato
vsak dvom o izvedenčevi nepristranskosti vzbudi tudi dvom o nepristranskosti
sodišča ter hkrati ogrozi enakost orožij strank.
Ključne besede: izvedenec, strokovno mnenje, kazenski postopek, dokazi, nepristranost,
enakost orožij, pošten postopek.