SI / EN

Iz vsebine


V uredniškem odboru revije Pravnik si prizadevamo, da so v posameznih številkah revije zastopana različna področja prava, hkrati pa je merilo za objavo v posamezni številki tudi aktualnost obravnavane teme.

Številka 7-8/2019

Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – koncept maksimalne določenosti ter koncept supremacije teleološke interpretacije kazenskopravne norme

Načelo zakonitosti je temeljno načelo kazenskega prava. Načelo delimo na štiri samostojna načela oziroma zahteve, ki skupaj pomenijo konkretizacijo načela zakonitosti. To so: načelo zapisanosti (nullum crimen sine lege scripta), načelo določenosti (nullum crimen sine lege certa), prepoved retroaktivnosti (nullum crimen sine lege praevia) in prepoved analogije (nullum crimen sine lege stricta). 
Več...

Številka 5–6/2024

Dokazna vrednost in dopustnost mnenja strokovnjaka – izvedenca v kazenskem postopku

Izvedenec je oseba, ki ima specialno strokovno znanje, ki ga sodišče potrebuje
v sodnem postopku, zato za potrebe razjasnitve dejanskega stanja odredi izvedensko
delo. Kot objektivni pomočnik sodišča sooblikuje potek kazenskega
postopka in vpliva na končno odločitev. Izvedenec ima tako v kazenskem
postopku zelo pomembno vlogo. Od navadne priče se razlikuje po tem, da
je njegovo delo neposredni spoznavni vir dokazov. Izvedenstvo pa ni le izvor
spoznavanja relevantnih dejstev, temveč je hkrati tudi pomoč sodišču pri
izvrševanju funkcije sojenja. Izvedenec drugače kot priča nima pasivne vloge,
temveč je ta aktivna (lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo
predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje; če je navzoč pri
ogledu, rekonstrukciji dogodka ali kakšnem drugem preiskovalnem dejanju,
lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se
zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja). Pošten kazenski postopek je mogoč
le, če sta tako sodnik kot tudi izvedenec nepristranska. Izvedenec ni pomočnik
stranke, temveč pomočnik sodišča pri iskanju resnice. Od izvedenca se ne zahteva
samo strokovnost, temveč tudi objektivnost in nepristranskost – načelo
nepristranskosti in neodvisnosti sodišča velja prav tako tudi za izvedence. Zato
vsak dvom o izvedenčevi nepristranskosti vzbudi tudi dvom o nepristranskosti
sodišča ter hkrati ogrozi enakost orožij strank.


Ključne besede: izvedenec, strokovno mnenje, kazenski postopek, dokazi, nepristranost,
enakost orožij, pošten postopek.
Več...

Številka 7–8/2024

Ali lahko civilno sodišče v nekazenskem postopku odloča o kazenski odgovornosti?

Novejša sodna praksa je sprejela stališče, da domneva nedolžnosti po 27. členu
Ustave RS pravdnemu sodišču načeloma preprečuje, da bi samostojno odločalo
o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju, če kazenski
postopek še ni bil pravnomočno končan. Ob tem pa vendarle dopušča izjemo:
pravdno sodišče sme samo odločati o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem
vprašanju, kadar je očitno, da kazenskega postopka sploh ne more biti.
Dodatni argumenti, ki zaostrujejo možnosti odločanja o kaznivem dejanju kot
predhodnem vprašanju, temeljijo na predpostavki, da civilna pravda nikoli ne
sme temeljiti na ugotovljenem predhodnem vprašanju o kazenski odgovornosti
posameznika, ki ni imel možnosti adversarnega kazenskega postopka z vsemi
pravnimi garancijami in zagotovljenimi pravicami, ki mu jih nudita ustava
in zakon v kazenskem postopku.


Ključne besede: domneva nedolžnosti, civilno sodišče, kazenska odgovornost,
predhodno vprašanje, kaznivo dejanje, pravne garancije.
Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo